VSL Sklep III Cp 264/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve in A. A. za čas od 15. 1. 2026 do 15. 1. 2027 sprejelo v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda B., pri čemer ga je ta zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih in o tem obveščati predlagateljico (I). Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil SVZ¹ B. Sklep izpodbija v celoti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se sklep v celoti razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj po proučitvi vseh resničnih dejstev in okoliščin za sprejem nasprotnega udeleženca določi ustrezen socialno varstveni zavod.

Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je zmotno štelo, da je drugi najbližji zavod bivališču udeležencev SVZ B. Zavod dom C. je bližje njihovemu bivališču in ima manj oseb na seznamu čakajočih za varovani oddelek od SVZ B.

Morebitne navedbe posameznih zavodov, da ne izvajajo posebnih varovalnih ukrepov, ki naj bi jih nasprotni udeleženec potreboval in zaradi katerih je bilo ugotovljeno, da potrebuje namestitev na varovani oddelek, so zavajajoče in v nasprotju z veljavno zakonodajo. Upoštevanje takšnih navedb pomeni neenakopravno obravnavo posameznih zavodov in kršitev načela enakosti ter zakonitosti, ker se odločanje opira na nepreverjene in pravno nerelevantne navedbe, namesto na objektivna in zakonsko določena merila.

Sodišče prve stopnje je tudi napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. To sklepanje ni skladno z zakonodajo in strokovnimi merili, ker zakon ne določa, da bi se vsi posamezniki z avtizmom samodejno in brez strokovne presoje usmerjali v posebne socialno varstvene zavode.

3Na pritožbo je odgovorila predlagateljica. Navaja, da pritožba ne upošteva, da gre pri nasprotnem udeležencu tudi za problem hetero in avtoagresije, kar je bil tudi glavni razlog za predlog. Nasprotni udeleženec trpi tudi zaradi zmerne duševne motnje v duševnem razvoju ter vedenjske motnje. Pridobila je informacijo, da je sprejem v D. tako rekoč nemogoč zaradi prezasedenosti oddelka in skoraj neobstoječe fluktuacije, ki naj bi bila v SVZ B. večja in s tem večja verjetnost za hitrejšo sprostitev prostora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi želje in osebne okoliščine bližnjih oseb, torej staršev nasprotnega udeleženca, ki sta izrazila željo, da bi bil nasprotni udeleženec nastanjen čim bližje domu. Pritožba pa pri tem spregleda, da sta starša izrazila željo, da bi bil sin nameščen v D. ali v SVZ B. Ker pa ima D. na seznamu čakajočih na namestitev v varovani oddelek že prejetih 12 sklepov sodišč, SVZ B. pa 10, je sodišče prve stopnje utemeljeno določilo izmed željenih namestitev tisto, ki je manj obremenjena.

6Pritožbena opozorila, da se pri določitvi zavoda ne sme upoštevati morebitnih navedb zavodov, da ne izvajajo posebnih varovalnih ukrepov, ki naj bi jih nasprotni udeleženec potreboval in ki jih po zakonu morajo izvajati, so nerelevantne, ker iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje takšne navedbe pri izbiri upoštevalo.

7Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja, kot pravilno opozarja tudi predlagateljica v odgovoru na pritožbo. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. V svojem vedenju je nepredvidljiv in impulziven, običajno pri tem ni mogoče najti sprožilca njegovega vedenja. Njegovega heteroagresivnega vedenja ni mogoče obvladati z medikamentalno terapijo. Nasprotni udeleženec s samopoškodbenim vedenjem ogroža tudi sebe. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada. Vse to so razlogi, ki so sodišče prve stopnje vodili do utemeljenega zaključka, da je treba nasprotnega udeleženca sprejeti v varovani oddelek SVZ.

8Po navedenem in ker niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP²), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1³ in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr⁴).

¹ Socialno varstveni zavod.
² Zakon o pravdnem postopku.
³ Zakon o nepravdnem postopku.
⁴ Zakon o duševnem zdravju.