VSL Sklep II Cp 1742/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točkah I in II izreka spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje primarni predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zavrnilo (točka I izreka) in tožniku dovolilo obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v višini 3.003,00 EUR in sicer v triintridesetih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer višina posameznega obroka znaša 91,00 EUR (točka II izreka). V točki III izreka je razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi opr. št. III P 101/2022 z dne 17. 7. 2024.

2Zoper ta sklep se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Navaja, da je njegova žena, s katero sta sicer živela ločeno, umrla ... 9. 2024. Sam razpolaga z odločbo opr. št. Bpp 406/2024 z dne 17. 6. 2024, s katero mu je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v postopku III P 142/2023. To dokazuje, da tožnik izpolnjuje pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Sodišče ugotavlja, da je tožnik v relevantnem trimesečnem obdobju prejel priliv v višini 1.930,92 EUR, ki predstavlja invalidnino. Na spletni strani ZPIZ točno izhaja, da višina invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe izven dela za najvišjo, torej 100% invalidnost, znaša 86,23 EUR. Ta dohodek je za tožnika reden in periodičen dohodek, ki ga po odločbi ZPIZ prejema vsak mesec (za tri mesece torej skupaj 258,69 EUR) in ga po nobenem izračunu ni mogoče upoštevati v višini 410,20 EUR. Tožniku so bili določeni zneski invalidnine sicer vrnjeni za nazaj po sodbi Delovnega in socialnega sodišča št. V Ps 87/2023 z dne 23. 1. 2024, s katero mu je bila priznana pravica do 100% invalidnosti, vendar mu je bilo to izplačano že prej. Predvideva, da je sodišče invalidnino zamenjalo z letnim dodatkom (regresom). Glede na navedeno tožnik ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in je upravičen do oprostitve plačila sodne takse.

Dodatek za pomoč in postrežbo ni njegov dohodek, saj ga mora plačevati sorodnici, ki mu pomaga. Izplača ji ves znesek za pomoč in postrežbo oziroma celo več. Tožnik potrebuje prevoz, za kar mora plačati avto. Prejema sramotno pokojnino, ki mu ne omogoča dostojnega življenja.

3Pritožba je utemeljena.

4Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se s strani tožnika predložena odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 406/2024, z dne 17. 6. 2024, s katero mu je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v postopku III P 142/2023, nanaša na drug postopek, zato na podlagi te odločbe tožnik v tem postopku ne uživa ex lege taksne oprostitve po 3. odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1.

5Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izdaji izpodbijanega sklepa prejelo in pritožbenemu sodišču poslalo odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 3775/2024, z dne 12. 2. 2025, s katero je bilo odločeno, da se tožniku dodeli redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v tem pravdnem postopku III P 101/2022 ter kot oprostitev plačila stroškov mediatorja, od vključno 20.11.2024 dalje. Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala že ob vložitvi pritožbe dne 11. 7. 2024 (5. člen ZST-1), tožniku pa je brezplačna pravna pomoč dodeljena šele od 20. 11. 2024 dalje, tudi na podlagi navedene odločbe tožnik ni ex lege oproščen plačila sodne takse za pritožbo.

6Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo invalidnino, ki jo je tožnik prejel v enkratnem znesku 1.930,92 EUR dne 10. 6. 2025. Iz izpisa prometa na tožnikovem transakcijskem računu za obdobje od 1. 5. 2024 do 31. 7. 2024 izhaja, da znesek 1.930,92 EUR predstavlja invalidnino in ne morebiti letni dodatek (regres), kot to navaja pritožnik. Takšen dohodek je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo po izračunu, predstavljenem v opombi 2 izpodbijanega sklepa, ki je skladen s 1. odstavkom 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

7Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot dohodek tožnika upoštevalo tudi dodatek za pomoč in postrežbo. V skladu s 17. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se v dohodek, ki se upošteva, štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v polovični višini. Tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje živi sam in zanj torej ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, zato teh sredstev ni mogoče upoštevati kot lastni dohodek tožnika. Če upoštevamo ostale dohodke, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, dobimo, da mesečni prihodek prosilca znaša 927,39 EUR, kar je manj kot znaša dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana (969,76 EUR). Zato je šteti, da bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo ogroženo socialno stanje prosilca.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v točkah I in II izreka spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9Odločitev v točki III izreka izpodbijanega sklepa o razveljaviti plačilnega naloga z dne 17. 7. 2024 je tožniku v korist, zato je pritožbeno sodišče štelo, da tožnik te odločitve s pritožbo ne izpodbija.

10Ker tožnik v postopku o glavni stvari ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s to pritožbo.