VSL Sklep II Cpg 503/2025

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 405/2025 z dne 8. 9. 2025, ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka.

2Toženka navedeni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo datum vložitve pritožbe. Ta je bila pravočasno vložena 18. 9. 2025, kar dokazuje s potrdilom o oddaji priporočene pošiljke in računom o plačani storitvi Pošte Slovenije d. o. o., oboje z dne 18. 9. 2025. Spregledan je bil torej datum oddaje pošiljke (18. 9. 2025), in narobe upoštevan datum prejema pošiljke na sodišču (22. 9. 2025).

3Pritožba je utemeljena.

4V tej zadevi se izpodbija sklep v gospodarskem sporu majhne vrednosti (v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR; prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

5Toženka utemeljeno navaja, da je pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (III Pg 405/2025 z dne 8. 9. 2025) vložila 18. 9. 2025. Prvostopenjsko sodišče je narobe upoštevalo datum prejema (22. 9. 2025). Očitno je spregledalo pisemsko ovojnico s potrdilom o priporočeni pošiljki (pripeta k pritožbi, l. št. 54), iz katere je razvidno, da je bila pošiljka na pošto oddana priporočeno 18. 9. 2025, Višje sodišče v Ljubljani pa jo je prejelo 22. 9. 2025. Enako izhaja tudi iz predloženega potrdila o oddaji poštne pošiljke in računa Pošte Slovenije d. o. o. (priloga B12). Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, pri čemer se pri pošiljanju vloge po pošti priporočeno dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Upoštevaje, da je bila sodba prvostopenjskega sodišča toženki vročena 10. 9. 2025 (vročilnica pripeta k l. št. 47), je toženki 8 dnevni pritožbeni rok začel teči naslednji dan, tj. 11. 9. 2025. Zadnji dan roka je bil 18. 9. 2025. To pomeni, da je toženka pritožbo vložila pravočasno, vendar pri funkcionalno nepristojnemu Višjemu sodišču v Ljubljani, saj pritožbeno sodišče o pritožbi odloča šele potem, ko mu je odstopljena v reševanje s strani prvostopenjskega sodišča, kjer se pritožba vloži (342. člen ZPP). Ker je toženka pritožbo vložila pri nepristojnemu Višjemu sodišču v Ljubljani, jo je le-to odstopilo v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani, vendar pa je na pristojno prvostopenjsko sodišče pritožba prispela šele po izteku roka, tj. 23. 9. 2025 (prejemni žig na l. št. 52).

6Določba desetega odstavka 112. člena ZPP ureja izjemo, da se lahko tudi vloga, ki ni tožba, pa je vezana na rok, šteje za pravočasno, če je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. Takšna vloga se šteje za pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

7Presoje po citirani določbi prvostopenjsko sodišče ni napravilo, kar je posledica dejstva, da je napačno ugotovilo datum vložitve pritožbe 22. 9. 2025, namesto pravilno 18. 9. 2025, zaradi česar je štelo, da je bila pritožba vložena prepozno že pri nepristojnemu sodišču, namesto, da je bila vložena pravočasno pri nepristojnemu sodišču, nakar bi moralo opraviti še presojo po 112. členu ZPP. Toženka v pritožbi sicer ne navaja, da bi vložila pritožbo na nepristojno sodišče zaradi lastne nevednosti oziroma očitne pomote.

8Iz podatkov v spisu pa je razvidno, da je pritožbo vložila toženka osebno, in ne po pooblaščencu, ki ga je sicer imela, vendar le kratek čas (od 16. do 25. 9. 2025),¹ in še to po tem, ko je bila sodba prvostopenjskega sodišča toženki že osebno vročena (10. 9. 2025), saj v času izdaje sodbe toženka pooblaščenca ni imela. To pomeni, da se presoja nevednost toženke, ki je osebno vložila pritožbo. Gre pa v tej zadevi za specifično situacijo, ki se bistveno razlikuje od situacij, ki jih obravnava že obstoječa sodna praksa glede pogoja nevednosti. Ta obravnava situacije, kjer se zaradi pravilnosti in jasnosti pravnega pouka (zapisanega tudi na način, kot je bil v tem primeru v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, zoper katero je toženka vložila pritožbo, v kateri je pisalo, da se pritožba zoper sodbo vloži "pri tem (naslovnem) sodišču, o njej pa bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani"), stranka ne more sklicevati na nevednost. Vendar pa to ne pomeni, da se stranka lahko sklicuje na nevednost le v primeru, če je pravni pouk nepravilen ali nejasen, saj bi to pomenilo, da izjema po obravnavani določbi nikoli ne bi prišla v poštev, oziroma bi bila pogojena z napako sodišča, ki ne bi dalo pravilnega ali jasnega pravnega pouka. To pa ni namen zakonske določbe in v njej določene izjeme, temveč je omilitev strogosti ureditve spoštovanja rokov pri vlaganju vlog v primerih, če pritožbe ne vlaga odvetnik ali pravnik s pravniškim državnim izpitom, kajti nevednost se nanaša na nepoznavanje prava, ki pa mora biti na nek način izkazana. Iz obstoječe sodne prakse² je nadalje še razbrati, da so bile obravnavane dejanske situacije, kjer je bila vloga naslovljena in poslana na (isto) nepristojno sodišče, čeprav je bila stranka pravilno poučena v pravnem pouku pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo, zaradi česar so štela, da napaka ni posledica nevednosti, temveč neskrbnosti stranke. Obravnavana situacija pa se od opisane bistveno razlikuje v tem, da so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer ta, da je toženka pritožbo naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi pa je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo.

9Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana izjema po desetem odstavku 112. člena ZPP, saj je vložitev pritožbe pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti stranke, ki je pritožbo vložila sáma. Pritožba zoper prvostopenjsko sodbo sodišča se zato šteje za pravočasno, čeprav je k pristojnemu organu prispela po izteku roka, ker je bila pravočasno vložena pri nepristojnemu organu zaradi nevednosti stranke.

10Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

¹ Iz pooblastila je razvidno, da gre za splošno pooblastilo za zastopanje v postopkih pred sodiščih. Za izvajanje pooblastila so bili določeni vsi odvetniki pooblaščene odvetniške pisarne. Pooblastilo je datirano 16. 9. 2025 (tj. po vročitvi prvostopenjske sodbe in pred vložitvijo pritožbe), v sodni spis je bilo vloženo 17. 9. 2025. Pooblastilno razmerje je bilo preklicano 29. 9. 2025 (tj. po vložitvi pritožbe).
² Primeroma glej: VSL sodba II Cpg 791/2018, VSL sklep II Cpg 786/2015, VSL sklep I Cpg 78/2013, VSL sklep III Ip 5114/2013, VSL sklep II Cpg 786/2015, VSL sklep II Cp 228/2025, VSL sodba II Cpg 791/2018, VSL sklep II Cpg 786/2015.