VSL Sklep IV Cp 2343/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 4. 2025 na podlagi ZPND¹ nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo vstopiti v stanovanje, v katerem živi predlagateljica in mladoletna otroka, razen za primer izvajanja sodno določenih stikov mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem pa mu je prepovedalo še zadrževanje v bližini stanovanja ter približevanje stanovanju na razdaljo manjšo od 200 metrov, navezovanje stikov s predlagateljico ter njunima mladoletnima otrokoma na kakršenkoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb ter vzpostavljanje srečanj s predlagateljico in njunima mladoletnima otrokoma. Naložilo mu je še, da predlagateljici za obdobje dvanajstih mesecev prepusti v izključno rabo stanovanje na naslovu Cesta ..., v obsegu kot jo je imel v uporabi sam, in opustiti vsa dejanja, ki bi predlagateljici utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo. Določilo je denarno kazen v višini 300 EUR za primer, če nasprotni udeleženec prekrši katero od prepovedi. V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo. Odločilo je še, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve ter da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2Z izpodbijanim sklepom, ki je bil popravljen s sklepom o popravi, je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in gornji sklep razveljavilo. Predlagateljici je naložilo, da znesek 1.187,16 EUR, ki predstavlja potrebne stroške nasprotnega udeleženca v zvezi z ugovorom, povrne v proračun Republike Slovenije.

3Predlagateljica v pravočasni pritožbi navaja, da so ugotovitve sodišča pavšalne in da sodišče ni sledilo izjavi predlagateljice zgolj zato, ker tehta 120 kg, nasprotni udeleženec pa 49 kg. Navedba teže slednjega ni pravilna, saj je nasprotni udeleženec izpovedal, da tehta 69 kg. Taka njegova teža se vidi tudi iz fotografij v spisu. Sodnica, ki je udeleženca spraševala o teži in bi morala pravilno zapisati vsaj težo nasprotnega udeleženca, udeležencev ni spraševala o spretnosti in okretnosti. Nasprotni udeleženec je treniran karateist, predlagateljica pa se je zredila po dveh porodih, je neokretna in nikoli nič ni trenirala. Zato je življenjsko logično, da jo je lahko nasprotni udeleženec odrinil na tla in ji prizadejal poškodbe. Telesna teža ne določa nujno telesne pripravljenosti. Odločilni dejavniki so mišična moč, ravnovesje in koordinacija. Predlagateljica je natančno izpovedala o dogodku, ko jo je nasprotni udeleženec najprej pretepel, da ji je tekla kri, potem pa je zahteval spolni odnos. To kaže na podrejenost predlagateljice. Obnašanje nasprotnega udeleženca na stikih pod nadzorom ne more biti razlog za dvom v trditve predlagateljice, da nasprotni udeleženec ni skrbel za otroke. Sodišče ni upoštevalo mnenja in ocene ogroženosti CSD z dne 28. 3. 2025, iz katerega izhaja, da so predlagateljica in mladoletna otroka žrtve nasilja nasprotnega udeleženca in da je podana takšna stopnja ogroženosti, da so potrebni ukrepi po ZPND. Ker sodišče ni upoštevalo spisovne dokumentacije, je izpodbijani sklep brez razlogov, kar predstavlja kršitev ZPP². Predlagateljica ves čas izpoveduje enako - nasprotnega udeleženca se močno boji, strah jo je zase in za otroka. Ugotovitve sodišča o nepodrejenosti predlagateljice so brez razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zavrnitev ugovora nasprotnega udeleženca in vzdržanje sklepa z dne 7. 4. 2025 v veljavi. Priglaša pritožbene stroške.

4Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5Pritožba ni utemeljena.

6Na očitek pritožbe o posplošenosti razlogov izpodbijanega sklepa, ki je usmerjena v uveljavljanje postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, velja odgovoriti, da sta dialog in polemika z razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče utemeljilo svojo odločitev, povsem mogoča. Ker je pravico do pritožbe zoper sklep tako moč uresničiti, ta postopkovna kršitev ni podana.

7Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu na podlagi izpovedbe nasprotnega udeleženca ugotovilo, da ta tehta 49 kg. Tak podatek izhaja iz zapisnika o naroku z dne 24. 6. 2025³ - zoper prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, ki ga je predlagateljica prejela 26. 8. 2025, ugovor ni bil vložen. Zapisnik o naroku je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena ZPP).

8Tudi v kolikor drži pritožbeno izpostavljena teža nasprotnega udeleženca 69 kg in je torej glede na njegovo višino 183 cm v zapisniku naveden podatek o teži 49 kg dvomljiv, se izpodbijane ugotovitve prvostopnega sodišča ne morejo izkazati za napačne. Prvostopno sodišče namreč dokazne ocene ni gradilo zgolj na telesni teži obeh udeležencev. Ocenilo je izpovedbi udeležencev - tako sami po sebi (predlagateljica je posamezne dogodke opisala zgolj površinsko in nenatančno, z življenjsko nelogičnimi in nemožnimi vzroki, z mestoma celo naučenimi izjavami v zvezi z očitanim nasiljem, nasprotni udeleženec pa je odnose s predlagateljico in njeno primarno družino opisal življenjsko logično, saj je priznaval tudi lastne šibkosti in napake) kot v povezavi z ostalimi dokazi (listinami iz Kpd spisa, poročili centra za socialno delo, fotografijami, računi, SMS korespondenco, izpisi telefonskih klicev... tudi mnenja in ocene ogroženosti CSD, glede katerega pritožba trdi, da je ostalo spregledano). Na podlagi takšne celovite dokazne ocene je sodišče natančno opisalo razvoj dinamike odnosov med udeležencema kot partnerjema, izvajanje njunih starševskih in finančnih odgovornosti ter odnos in podporo s predlagateljičino primarno družino - in to vse od pričetka njunega razmerja do zadnjega konflikta, ko je predlagateljica na pomoč poklicala očeta. Ugotovljeno dejansko stanje zato tudi s pritožbenim argumentom o potrebnosti ugotavljanja telesne pripravljenosti udeležencev ne more biti omajano.

9Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, da bi bilo potrebno predlagateljico in otroka zavarovati po ZPND, je v 5. členu tega zakona. Po tej določbi mora sodišče pri izreku ukrepov upoštevati načelo sorazmernosti tako, da za zaščito žrtve izreče ukrepe, ki so potrebni glede na stopnjo ogroženosti in za zaščito žrtvinih koristi, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje integritete žrtve⁴. Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in še to le za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori. Ob ugotovitvi, da predlagateljica v odnosu do nasprotnega udeleženca ne kaže podrejenosti, da so bili spori obojestranski, da ima predlagateljica določeno podporo družine ter je tudi sama usmerjena v reševanje pred konflikti z nasprotnim udeležencem, pri čemer so v teku tudi postopki za ureditev razmerja med nasprotnim udeležencem in otrokoma, se predlagani izrek ukrepov ne izkaže za utemeljenega. Zato je sodišče prve stopnje ugovoru nasprotnega udeleženca materialnopravno pravilno ugodilo.

10Pritožba se ni izkazala za utemeljeno. Niso bili namreč podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma. Zato jo je bilo potrebno zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen ZPP).

11Udeleženca nista upravičena do povrnitve stroškov, ki so jima nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, odgovor nasprotnega udeleženca pa ni prispeval k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena ZPP, osmi odstavek 22.a člen ZPND).

¹ Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08 in nasl.
² Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1; Uradni list RS, št. 16/2019).
³ V spisu na list. št. 71 - na 38. strani prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave.
⁴ Za primere, ko je žrtev nasilja otrok, zakon določa, da se v načrtu pomoči žrtvi predvidi tudi ukrepe za varstvo koristi otrok po predpisih, ki urejajo družinska razmerja (tretji odstavek 15. člena ZPND).