VSRS Sodba I Kp 495/2023

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča druge stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

A.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sodbo II K 495/2023 z dne 12. 12. 2023 obdolženega A. A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri naj bi storil tri kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po prvem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da potrebni obdolženčevi izdatki in potrebni izdatki ter nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun. Višje sodišče v Kopru je s sodbo II Kp 495/2023 z dne 17. 4. 2025 delno ugodilo pritožbi višje državne tožilke ter prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1. Obdolžencu je po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazni en, šest in en mesec zapora, nakar mu je po 53. členu KZ-1 določilo enotno kazen sedem mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena ZKP mora obdolženec vrniti stroške kazenske postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in plačati sodno takso ter nagrado in potrebne izdatke pooblaščencev mladoletnih oškodovank, za nagrado in potrebne izdatke postavljenega zagovornika pa je bilo po prvem odstavku 97. člena ZKP sklenjeno, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. V ostalem višja državna tožilka s pritožbo ni uspela.

2Zoper drugostopenjsko sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik. Pritožil se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenski sankciji ter zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti. Predlagal je še, da ga Vrhovno sodišče obvesti o seji senata, ki bo odločal o pritožbi.

3Vrhovno sodišče je o seji obvestilo obdolženca, pritožnika in vrhovno državno tožilko oz. tožilca z Vrhovnega državnega tožilstva (prvi odstavek 378. člena ZKP). Na sejo so prišli vsi obveščeni razen obdolženega, kar pa ni bilo ovira, da senat ne bi imel seje (četrti odstavek 378. člena ZKP). Seja je bila zaradi varstva osebnega življenja mladoletnih oškodovank opravljena ob izključeni javnosti (šesti odstavek 378. člena in 295. člen ZKP).

4Po opravljeni seji je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.

B.

5Pritožnik je prvi izpodbojni razlog obrazložil z izhodiščem, po katerem lahko na spolno motiviranost dejanj sklepamo na podlagi narave teh dejanj in na podlagi dejstva, da je obdolženec spolno aktivna oseba. Po njegovi oceni nobeden od izvedenih dokazov ne dovoljuje zaključka, da je obdolženec z oškodovankami neposredno govoril o spolnosti. Na glavni obravnavi 14. 11. 2023 so bili predvajani zvočni posnetki zaslišanj oškodovank, po katerih je med njimi in obdolžencem prevladovalo sproščeno vzdušje, kar potrjuje njihov smeh in poletna sproščenost v medsebojni komunikaciji. Oškodovanka B. B. je dvakrat povedala, da ji je bilo neprijetno in da jo je bilo strah le tega, da bo obdolženec govoril kaj takšnega, da ji bo neprijetno. Ni pa povedala, da bi bila šokirana in prestrašena, kar vse sta za oškodovanke ocenili priči C. C. (pravilno D. D.) in E. E. Slednja je povedala le, da so ji dekleta povedale za kuharjeve neprijetne komentarje. Oškodovanka F. F. je bila tedaj stara 14 let. Povedala je, da ji je bilo neprijetno, ko se jo je obdolženec dotikal, da pa sta se normalno pogovarjala. Ker je oškodovanka že imela fanta, je bila morda edina sposobna zaznati morebitno spremembo obdolženca pri teh dotikanjih, vendar ničesar ni zaznala. Gre za pomembno okoliščino, kajti zadovoljevanje spolnega nagona pri človeku povzroči posebno vzburjenost oz. napetost, ki se kažeta tudi v drugačnem pogledu in izrazu na obrazu. O tem kaj si je oškodovanka F. F. mislila o obdolžencu, pa je oškodovanka G. G. povedala, da ji je F. F. povedala, da je obdolženec popolnoma ("ful") v redu. Razen tega je mogoče po izpovedbi oškodovanke F. F. ugotoviti še, da je obdolženec tudi s fanti v kuhinji komuniciral na podoben način, kar v končnem vnaša dvom v ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da je obdolženec zadovoljeval svoj spolni nagon. Še zlasti, ker niti drugostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da je bil dvainsedemdesetletni obdolženec v kritičnem času spolno aktivna oseba.

Pritožnikova ocena izpovedb mladoletnih oškodovank ni popolna, niti so njihove izpovedbe v pritožbeni obrazložitvi popolnoma ali v celoti povezane z izpovedbami prič D. D. in E. E.. Že iz razlogov v prvostopenjski sodbe je jasno, da se oškodovanke v izpovedbah niso osredotočale zgolj na vsebino pogovorov z obdolžencem, temveč da so razmeroma podrobno opisovale, kaj vse je obdolženec med pogovori počel z rokami. Od tod neprijetnost občutkov, o katerih so po prepisu zvočnega posnetka z dne 30. 3. 2023 izpovedovale vse tri oškodovanke in obe navedeni priči, strah, o katerem so izpovedovale zlasti oškodovanki B. B. in G. G. ter priča E. E., medtem ko je oškodovanka B. B. za oškodovanko F. F. povedala, da jo je bilo zelo strah, da ni mogla spati in da je imela nočne more. Če torej vsebine posameznih obdolženčevih pogovorov z oškodovankami iz izreka drugostopenjske sodbe ne združujemo z vsebino pogovorov izven tega izreka, temveč z obdolženčevim božanjem po trebuhu oškodovanke B. B, dotikanjem po trebuhu in stegnu oškodovanke F. F., božanjem njenega stegna v bližini zadnjice, dotikanjem in stiskanjem njenega trebuha, prijemanjem njene roke, božanjem po dlani ter končno s trepljanjem po zadnjici oškodovanke G. G., v nadaljevanju izreka te sodbe, dobimo ravnanja, s katerimi je obdolženec po pravilnih ugotovitvah sodišča druge stopnje posegel v spolno nedotakljivost oškodovank, kot specifičen del njihove telesne nedotakljivosti. Spolna narava obdolženčevih ravnanj tako niti po presoji Vrhovnega sodišča ne more biti dvomljiva, zatrjevana obdolženčeva spolna neaktivnost pa takšnih ravnanj oz. njihove spolne narave ne izključuje. Spolna sla, ki običajno motivira storilce kaznivega dejanja po 173. členu KZ-1 je neodvisna od njihove spolne aktivnosti. Gre namreč za poželenje ali usmerjenost k spolnosti, ki pri spolno neaktivnem posamezniku nujno ne zamre in ga lahko zato, enako kot spolno aktivnega posameznika, vodi v storitev navedenega kaznivega dejanja.

6Preostalih dveh izpodbojnih razlogov pritožnik ni obrazložil, temveč je zapisal le, da "ob zgoraj opisani kršitvi", obdolženec izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji in o stroških kazenskega postopka. Glede na to je Vrhovno sodišče samo preizkusilo zgolj prvo odločbo, kajti ko je pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podana obdolžencu v korist, po 386. členu ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Preizkus je ob nespremenjenih dejanskih okoliščinah pokazal, da je sodišče druge stopnje z izrečeno pogojno obsodbo obdolžencu sledilo namenom kaznovanja iz 45.a člena KZ-1 ter da je določeno enotno kazen zapora in preizkusno dobo v pogojni obsodbi odmerilo glede na težo storjenih kaznivih dejanj in obdolženčevo krivdo iz prvega odstavka 49. člena KZ-1.

7Vrhovno sodišče je samo opravilo še preizkus kršitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP, vendar jih ni ugotovilo ter je neutemeljeno pritožbo zagovornika obdolženega A. A. po 391. členu ZKP zavrnilo, drugostopenjsko sodbo pa potrdilo.

8Odločba o obdolženčevi oprostitvi dolžnosti plačila sodne takse temelji na 98.a členu in četrtem odstavku 95. člena ZKP.