VSL Sodba II Cpg 451/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba na podlagi pripoznave potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v 15 dneh plačati 1.196,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2024 dalje in da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 299,33 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od dne prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje.

2Zoper izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja na prvo stopnjo.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke v celoti zavrne s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena ZPP, ki določa, da se, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. Na to posledico je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe opozoriti. Skladno z drugim odstavkom 316. člena ZPP sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).

7V sporih majhne vrednosti zakon zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave). Pripoznava tožbenega zahtevka se nanaša na samo pravno posledico, ko jo tožnik uveljavlja s tožbo. Če pride do pripoznave zahtevka, sodišče (razen glede zelo omejenega vprašanja, ali gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo) ni niti dolžno niti upravičeno presojati, ali so bila zatrjevana dejstva resnična in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Skladno s tretjim odstavkom 338. člena ZPP se lahko sodba na podlagi pripoznave izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Zoper sodbo na podlagi pripoznave se torej ni mogoče pritožiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

8V obravnavani zadevi je bila toženi stranki tožba skupaj s pozivom, da mora na tožbo odgovoriti v 8 dneh od njene vročitve, in opozorilom, da se bo v primeru, če tožena stranka na tožbo ne bo odgovorila v danem roku, štelo, da pripoznava tožbeni zahtevek, in da bo v takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero bo zahtevku ugodilo (sodba na podlagi pripoznave), osebno vročena dne 8. 4. 2025, kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 11 spisa. Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (224. člen ZPP). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je tako mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena oziroma ni bila opravljena na v vročilnici navedeni dan. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.¹ Tožena stranka s pritožbeno navedbo, da osebno ni prejela zadevne tožbe in poziva za podajo odgovora na tožbo, zgolj posplošeno zanika prejem sodne pošiljke, zato s to navedbo ne more izpodbiti v vročilnici potrjenega dejstva, da sta bila tožba in poziv za podajo odgovora na tožbo toženi stranki osebno vročena dne 8. 4. 2025.

9Ker je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa kljub opozorilu na posledico iz prvega odstavka 453.a člena ZPP ni vložila odgovora na tožbo, in ker tudi ne gre za zahtevek, s katerim pravdni stranki ne bi mogli razpolagati, so bili podani vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

10V primeru pripoznave zahtevka sodišče prve stopnje ni ne dolžno ne upravičeno presojati sklepčnosti tožbe, pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa je izključen.² Pritožbeno sodišče zato ne sme presojati in se opredeljevati glede (ne)utemeljenosti pritožbenega očitka, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti zaradi nesklepčnosti oziroma materialnopravne neutemeljenosti.

11Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave potrdilo (353. člen ZPP).

12Pritožbeno sodišče je o pritožbenih stroških odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ter prvega odstavka 154. člena in prvega dostavka 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške. Enako velja tudi za tožečo stranko, ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.

¹ V. Rijavec v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2005, str. 584.
² A. Galič v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 79 in 80.