VSK Sklep VII Kp 31559/2025

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

1Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s členom 429 ZKP zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, opravilna št. Kt 21069/2024, z dne 25. 4. 2025.

2Zoper sklep se iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. in 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in prvim odstavkom 373. člena ZKP pritožuje okrožna državna tožilka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v obravnavo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zavrglo obtožni predlog iz dveh razlogov. Prvič, ker ga je vložila krajevno nepristojna državna tožilka in drugič, ker obtožnemu predlogu ni bilo predloženo dokazno gradivo, na katerega se sklicuje obrazložitev utemeljenosti suma. Tožilstvo je bilo zato pozvano, da navedeno pomanjkljivost odpravi, vendar napotilu ni sledilo.

5Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v okviru preizkusa obtožnega predloga po prvem odstavku 437. člena ZKP, zaradi česar sklicevanje na tretji odstavek 293. člena v zvezi s členom 429 ZKP, ni pravilno. Navedena določba namreč ureja ustavitev postopka v primerih, ko bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba, kar pa ni predmet izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ne glede na to pa odločitev tudi vsebinsko ni pravilna.

6Čeprav Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani res ni bilo krajevno pristojno za vložitev obtožnega predloga v smislu 47. člena ZKP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, pa zaradi tega ne drži, da je obtožni akt vložil neupravičeni tožilec. Vprašanje upravičenosti tožilca se nanaša na stvarno pristojnost, oziroma upravičenost vložitve obtožnega akta glede na konkreten procesni položaj, kot ga zakon določa. Dvoma ni, da je za pregon obravnavanega kaznivega dejanja upravičen državni tožilec, katerega krajevna pristojnost se presoja glede na pristojnost sodišča tistega območja, za katero je tožilec postavljen. Vendar je v danem primeru treba upoštevati, da je bil obtožni predlog vložen v postopku za izrek varnostnega ukrepa po določbah XXVIII. poglavja ZKP, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v katerem je bilo krajevno pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Kot izhaja iz obrazložitve obtožnega predloga, pritožbe in tudi spisa III K 80061/2024, je bil po opravljeni glavni obravnavi predlog za izrek varnostnega ukrepa zavržen v tistem delu, ki se nanaša na sedaj obravnavano kaznivo dejanje, državni tožilec pa je nato na podlagi šestega odstavka 492. člena ZKP zoper obdolženca vložil obtožni predlog. Po navedeni določbi sme tožilec, če sodišče ugotovi, da obdolženec v času storitve kaznivega dejanja ni bil neprišteven in zato zavrže predlog za uporabo varnostnega ukrepa, v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju, zaradi istega kaznivega dejanja vložiti obtožbo oziroma obtožni predlog. To upravičenje gre torej tožilcu, ki je sodeloval v postopku za izrek varnostnega ukrepa in je v nadaljevanju ocenil, da so podani zakonski pogoji za pregon obdolženca kot prištevnega storilca kaznivega dejanja. Zato gre dejansko za nadaljevanje kazenskega postopka, ki bi se lahko vodil pred istim sodiščem. Ker pa je v konkretnem primeru sodišče postopek za uporabo varnostnega ukrepa zaključilo, je državna tožilka vložila obtožni predlog pri tistem sodišču, ki je krajevno pristojno. V takem primeru zato sodišče druge stopnje ne vidi nobenih nepravilnosti, prav tako po določbah Državnotožilskega reda ne bo zakonskih ovir za odstop spisa na krajevno pristojno državno tožilstvo.

7Okoliščina, da obtožnemu predlogu ni bilo priloženo dokazno gradivo, ni razlog za zavrženje obtožnega predloga, saj je tožilstvo v njegovi obrazložitvi navedlo, kje se dokazno gradivo nahaja in predlagalo, da ga sodišče pribavi. Zato ni šlo za primer, ko obtožni predlog ni vseboval predpisanih sestavin po 434. členu ZKP, kot to utemeljeno navaja pritožnica, pač pa zgolj za trenutno nezmožnost, da bi tožilstvo posredovalo gradivo, ki je bilo pridruženo v enoten postopek. Je pa iz podatkov spisa III K 80061/2024 še razvidno, da je bila tik pred izdajo izpodbijanega sklepa že izdana odredba za vračilo spisa Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je očitno predmet te zadeve.

8Ker glede na vse obrazloženo izpodbijana odločitev ni pravilna, je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo zato nadaljevati s postopkom.