VSM Sklep III Cp 752/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se beseda "zavrne" nadomesti z besedo "zavrže".

II. V preostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog, da se strokovnima delavkama Centra za socialno delo ... A. A. in B .B. prepove vodenje postopkov, v katerih se odloča o mladoletnih C. C. in D. D.

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno laično pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje prvostopenjskemu sodišču pred drugim sodnikom. Navaja, da je bilo kršeno načelo naravnega (zakonitega) sodnika pri razdružitvi zadev II N 77/2023 in VI R 168/23 in 169/23, ker je vse zadeve obravnavala ista sodnica. Navaja tudi, da je v tej zvezi že predlagal izločitev prvostopenjske sodnice E. E. Navaja, da je prvostopenjska sodnica izrazito pristranska v postopku o glavni stvari III N 329/2020 in podrobno opisuje dogodke tekom tistega postopka. Na pristranskost sodnice E. E. kaže tudi njen odnos do strokovnih delavk Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) A. A. Nadalje podrobno navaja razloge, zakaj sta strokovni delavki CSD v postopkih III N 329/2020 in II N 77/2023 ravnali pristransko in nezakonito in zakaj je bila prvostopenjska sodnica v navedenih postopkih že vnaprej odločena, kakšno odločitev bo sprejela. Ne strinja se s prvostopenjskim zaključkom, da s predlogom za izločitev strokovnih delavcev sedaj ne more več uspeti, ker je slednja že pravnomočno končana in da zanj pravzaprav nima več pravnega interesa. Tudi ni res, da je podal predlog za izločitev strokovnih delavk CSD prepozno, saj ga je podal v skladu z 247. členom ZPP. Pojasnjuje, da ni zanemaril udeležbe na naroku 16. 10. 2023, kot mu je očitalo sodišče prve stopnje. Strokovnima delavkama CSD očita odškodninsko odgovornost zaradi hudih duševnih bolečin, ki sta mu jih povzročili z nezakonitim ravnanjem, zato "predlaga, da sodišče toženi stranki izloči, saj sta izdelali nestrokovno in škodljivo mnenje za mladoletno C. C., prav tako pa tožeča stranka predlaga, da sodišče toženima strankama naloži povrnitev škode, ki sta jo povzročili F. F., in sicer A. A. je dolžna povrniti škodo v v znesku 20.000,00 EUR in B. B. je dolžna povrniti škodo v znesku 20.000,00 EUR". Stroškov ne priglaša.

3Nasprotni udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno napačno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7Pregled zadeve pokaže, da je med predlagateljem in njegovo nekdanjo partnerko pred sodiščem prve stopnje potekal postopek II N 77/2023, v katerem je predlagateljeva nekdanja partnerka G. G. predlagala, da se nadomesti predlagateljevo (očetovo) soglasje glede prešolanja njune mladoletne hčerke C. C. V tisti zadevi je nasprotni udeleženec (tu predlagatelj) 15. 10. 2023 vložil po eni strani nasprotni predlog, da se mladoletni hčeri C. C. in D. D. predodeli njemu, s predlagateljico G. G. (materjo mladoletnih hčera) pa se določijo stiki, poleg tega pa je v isti vlogi podal tudi predloge, da se A. A. in B. B., strokovnima delavkama pri CSD ..., Enota ..., prepove obravnavanje postopkov, kjer se odloča o njegovih mladoletnih hčerah C. C. in D. D. V isti vlogi je podal tudi predlog za izločitev razpravljajoče sodnice po 6. točki 70. člena ZPP¹ in predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.

8Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023 navedene predloge izločilo iz zadeve II N 77/2023 in predlagateljev predlog glede strokovnih delavk CSD vpisalo pod novo opravilno številko IV R 168/2023 (gre predmetno zadevo, ki je pozneje dobila drugi opravilni številki), nato pa s sklepom IV R168/2023 z dne 27. 10. 2023 odločilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje o prepovedi, da strokovni delavki CSD obravnavata predlagateljevi mladoletni hčeri, in predlagateljev predlog zavrglo. Sodišče druge stopnje je s sklepom III Cp 169/2024 z dne 21. 5. 2024 navedeni prvostopenjski sklep razveljavilo iz razloga, ker je razpravljajoča sodnica sklep izdala še preden je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom (z dne 8. 11. 2024) odločila o predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice, in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje sprejelo isto odločitev (izreklo se je za nepristojno, ker gre za upravno zadevo, o kateri odloča CSD, in zavrglo predlagateljev predlog), kot je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru VI R 141/2024 z dne 12. 9. 2024. Na ta sklep se je predlagatelj ponovno pritožil, sodišče druge stopnje pa je s sklepom III Cp 1017/2024 z dne 20. 1. 2025 njegovi pritožbi znova ugodilo in prvostopenjski sklep razveljavilo in vrnilo v nov postopek iz razloga, ker je štelo, da ni šlo za upravno zadevo, kot je štelo sodišče prve stopnje, temveč je predlagateljev predlog smiselno šteti kot predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, ki sta podali strokovno mnenje v postopku 0dločanja o nadomestitvi predlagateljevega (očetovega) soglasja glede prešolanja mld. otroka, ki se je obravnaval pod opr. št. II N 77/2023, zato gre za civilno zadevo, ki jo je treba obravnavati v zadevi II N 77/2023 oziroma združeno z njo.

9V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog, da se strokovnima delavkama CSD ... A. A. in B. B. prepove vodenje postopkov, v katerih se odloča o mladoletnih C. C. in D. D. Nosilni razlog sodišča prve stopnje je bil, da predlagatelj nima več pravnega interesa za odločanje o predlogu za izločitev strokovnih delavk CSD, ker je odločanje o glavni stvari v zadevi II N 77/2023 že pravnomočno zaključeno (7. in 9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pojasnilo je, da je bil prvostopenjski sklep v zadevi II N 77/2023 z dne 17.1.2024, s katerim je bilo odločeno, da se nadomesti očetovo soglasje (v tistem postopku je bil tukajšnji predlagatelj v vlogi nasprotnega udeleženca) za prešolanje mld. C. C. iz ene v drugo osnovno šolo, potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 448/2024 z dne 4. 7. 2024. Navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje niso pritožbeno sporne.

10Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi načela zakonitega sodnika, ker je v izločeni zadevi IV R 168/2023, ki je pozneje vsled razveljavitev s strani sodišča druge stopnje, dobila novi opravilni številki (in sicer VI R 141/2024 in VI R 26/2025) sodila ista sodnica in ni bilo upoštevano načelo vrstnega reda dodeljevanja zadev po začetnicah priimkov sodnikov. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 300. člena ZPP lahko sodišče odloči o razdružitvi zadev (t.i. izločitev zadev), drugi odstavek 161. člena Sodnega reda pa določa pravila, kateremu sodniku se tako izločena zadeva dodeli. In sicer se v skladu z navedeno določbo izločena zadeva dodeli istemu sodniku, razen če predsednik sodišča na obrazložen predlog sodnika o obstoju upravičenih pravnih ali dejanskih razlogov za dodelitev izločene zadeve drugemu sodniku odloči drugače. Določba drugega odstavka 161. člena Sodnega reda predstavlja lex specialis v razmerju do 156. člena Sodnega reda, ki določa dodeljevanje zadev sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov, zaradi česar v primeru izločitve zadev 156. člen Sodnega reda ni uporabljiv, temveč se uporabi drugi odstavek 161. člena Sodnega reda. Glede na to, da sodnica sodišča prve stopnje predloga za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni podala, je bilo pravilno postopanje, da je bila izločena zadeva dodeljena njej. Ravnanje je bilo torej zakonito, saj je bilo v skladu z določbo 300. člena ZPP in 161. člena Sodnega reda.

11Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se prvostopenjska sodnica zaradi svoje pristranskosti morala izločiti. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 8. 11. 2024 že zavrnila predlagateljev predlog za izločitev razpravljajoče sodnice iz zadeve II N 77/2023 (iz katere je bila pozneje izločena predmetna zadeva, ki je sprva imela opravilni številki IV R 168/2023 in VI R 141/2024, sedaj pa ima opravilno številko VI R 26/2025). Zoper ta sklep predsednice sodišča ni posebne pritožbe (peti odstavek 70. člena ZPP), zato lahko stranka izpodbija odločitev o izločitvi tudi v pritožbi zoper končno odločbo. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, ko predlagatelj v pritožbi navaja razloge za izločitev sodnice ter se pri tem sklicuje na njeno pristranost in vnaprejšnjo odločenost, kako bo odločila v postopkih III N 329/2020 in II N 77/2023. Iz navedenih pritožbenih navedb izhaja predvsem nestrinjanje predlagatelja z vodenjem postopka s strani razpravljajoče sodnice in njeno dokazno oceno, kar pa samo po sebi ni razlog za izločitev sodnice.

12Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je posledica pomanjkanja pravnega interesa zavrnitev predloga. Če stranka nima pravne koristi za obravnavanje njenega predloga, je posledica zavrženje, ne pa zavrnitev, predloga. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Kajti četudi bi bil predlagateljev predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, ki sta podajali strokovno mnenje v zadevi II N 77/2023, utemeljen, predlagatelj od tega ne bi imel nobene koristi, ker je postopek II N 77/2023 že pravnomočno zaključen.

13Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je predlagateljev predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (3. točka 365. člena ZPP). S tem ni poseglo v pravilo o prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP), v skladu s katerim sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodne odločbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, saj je zavrženje za predlagatelja ugodnejša odločitev kot zavrnitev njegovega predloga.²

14Glede na pojasnjeno se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje (360. člen ZPP), zato se zlasti ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na razloge za izločitev strokovnih delavk CSD (nasprotnih udeleženk v tem postopku) in o njuni odškodninski odgovornosti.

15Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ V skladu z navedeno določbo sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
² VSM sklep I Cp 538/2023 z dne 07.11.2023, VSL sodba in sklep I Cp 3293/2016 z dne 23.05.2017, VSL sklep V Cpg 955/2015 z dne 25.08.2015 in VSL sklep I Cpg 211/2022 z dne 09.05.2022.