VSL Sklep I Cp 1926/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržanje A. A. na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice podaljša do vključno 20. 11. 2025.

2Zoper navedeni sklep se je po odvetnici pritožila zadržana oseba (v nadaljevanju nasprotni udeleženec ali pritožnik). Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ukrep časovno skrajša do vključno 3. 11. 2025 oziroma se mu izreče ukrep z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo. Trdi, da je sporen že pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ker nikogar ne ogroža in ne povzroča premoženjske škode. Je nanašalen v zvezi s sosedo, za katero misli, da ga zastruplja, ampak je to povezano z njegovim strahom po svoji nemoči, ki izvira iz slabega počutja zaradi prisotnih bolezni na fizičnem nivoju, kot je Parkinsonova in sladkorna bolezen, ter se dejansko boji za svoje stanovanje. Enomesečna hospitalizacija je pretirana, ker še po dodatnem mesecu pridržanja na zaprtem oddelku, ob maksimalni dozi zdravil in predvidevanju, da po izpustitvi iz bolnišnice, sam ne bo mogel skrbeti zase v stanovanju v 5. nadstropju in bo potreboval namestitev v dom starejših občanov, zato ga je treba vključiti v socialno obravnavo že v PB in na CSD. Podaljšanje za en mesec mu ni v korist. Kršeno je tudi načelo sorazmernosti. Nasprotni udeleženec je na obravnavi 20. 10. 2025 sodeloval, bil pogovorljiv, vedel je za svoje bolezni, da si mora dajati injekcije inzulina, opazil je, da se mu tresejo roke. S podaljšanjem hospitalizacije se ni strinjal. Na zaprtem oddelku je že od 20. 8. 2025. Pomembno je, da bi si sam doziral inzulin tudi v času hospitalizacije, lahko tudi pod nadzorom. Če bi šel domov po dveh mesecih in pol, bi lahko še nekaj časa skrbel zase. Če pa bo prejemal maksimalno dozo zdravil za psihične težave, po odpustu čez en mesec umsko ne bo več mogel skrbeti zase sam v stanovanju in bo njegovo življenje ogroženo do te mere, da ne bo vedel, kdaj je vzel inzulin, ali ga je sploh vzel in je velika nevarnost, da posledično pade v komo. S tem ukrepom se mu samo podaljša trenutno stanje, dolgoročno pa se mu onemogoči skrb zase in za svoje zdravje. Ogroža ga, da bo sam živel v stanovanju, zaradi nepravilnega jemanja inzulina padel v komo in posledično umrl. Ključno je, da se zagotovi jemanje zdravil, ne pa vzame prostost. Ukrep je nesorazmeren, zasledovani cilj se lahko doseže z ukrepom do 3. 11. 2025.

3Pritožba ni utemeljena.

4Nasprotni udeleženec je bil na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici Pr 292/2025 z dne 7. 10. 2025¹ proti volji zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice (v nadaljevanju PB) najdlje do 20. 10. 2025. PB je dne 13. 10. 2025 pravočasno² predlagala podaljšanje zadržanja.

5Sodišče podaljša zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je za odvrnitev vzrokov iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) nujno potrebno nadaljnje zdravljenje (70. člen v zvezi s prvim odstavkom 48. členom ZDZdr). Sodišče torej podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedeni pogoji za zadržanje še vedno obstajajo.

6Pritožba ne izpodbija zaključka prvostopenjskega sodišča, da ima nasprotni udeleženec kronično potekajočo duševno bolezen - organska blodnjava (shizofreniji podobna) motnja F06.2 s halucinacijami telesnega občutka, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Ne strinja pa se z zaključkom, da je izpolnjen tudi pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

7Iz podatkov spisa izhaja, da je bil nasprotni udeleženec že v letu 2024 hospitaliziran zaradi psihotične simptomatike. Trdil je, da ga sosedje zastrupljajo in hodil s krampom naokoli. Tokrat je bil zaradi intenzivne psihotičnosti in blodnjavosti zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnice brez privolitve dne 20. 8. 2025, dne 17. 9. 2025 sprejet v "običajni" bolnišnični oddelek, dne 3. 10. 2025 pa zaradi poslabšanja stanja brez privolitve premeščen v oddelek pod posebnim nadzorom. Ugotovljeno je bilo (sklep sodišča prve stopnje Pr 292/2025 z dne 7. 10. 2025), da nasprotni udeleženec zaradi poglabljanja psihoorganske oškodovanosti s hudimi okvarami na področju spomina in izvršilnih funkcij ni več sposoben skrbeti zase, predvsem ni sposoben pravilne aplikacije inzulina, zaradi česar lahko pride do kome in smrti. Hudo je (bila) okrnjena tudi njegova sposobnost obvladovanja, vezano na psihotično doživljanje zastrupljanja. Izvedenec je zaključil, da za izboljšanje stanja nasprotni udeleženec potrebuje še 14 dni zdravljenja v varovanem oddelku.

8Kot izhaja iz novega mnenja izvedenca, izdelanega v obravnavanem postopku zaradi podaljšanja zdravljenja, je bolezen nasprotnega udeleženca zelo rezistentna na psihotična zdravila, saj je simptomatika še po dveh mesecih ostala nespremenjena in prihaja celo do njenega širjenja. Glede na takšno intenziteto psihotičnega doživljanja, nasprotni udeleženec še vedno ni sposoben samostojne aplikacije inzulina³, s čimer ogroža svoje zdravje. Ker sta psihotično doživljanje in nanašalnost⁴ vsaj enaka, kot pred enim letom, ko je zaradi suma, da ga sosedje ogrožajo, hodil okrog njih s krampom, še vedno obstaja tudi realna potencialna nevarnost ogrožanja drugih. Po mnenju izvedenca je za zmanjšanje obsega psihotičnosti nasprotnega udeleženca potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom za čas enega meseca, ker mu ravno sedaj uvajajo dodatno zdravilo in je še v fazi višanja doze. Ustrezna doza bo dosežena v enem mesecu.

9Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje, zato pritožba ne more uspeti z golo trditvijo, da za dosego zasledovanega cilja zadošča podaljšanje do 3. 11. 2025, to je za 14 dni. Z ničemer podkrepljeno in v nasprotju s strokovnimi ugotovitvami izvedenca je tudi pritožbeno stališče, da bi bil nasprotni udeleženec v domačem okolju še sposoben skrbeti zase, če bi bilo podaljšanje ukrepa izrečeno za 14 dni, po enem mesecu prejemanja zdravil za psihične težave pa umsko ne bo mogel več skrbeti zase in za pravilno jemanje inzulina in bo v nevarnosti, da pade v komo.

10Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca zaključilo, da nasprotni udeleženec zaradi popolne nekritičnosti do svoje bolezni in ker je njegovo mišljenje povsem pod vplivom psihotičnega doživljanja ni sposoben sodelovati v milejših oblikah zdravljenja. Neutemeljen je zato pritožbeni "predlog", da se nasprotnemu udeležencu izreče ukrep z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.

11Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

¹ Pravnomočnega v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1802/2025 z dne 15. 10. 2025.
² Prvi odstavek 70. člena ZDZdr.
³ Ki ga je treba aplicirati v štirih različnih časovnih okvirih in različnih dozah, ki jih je treba prilagajati vrednosti krvnega sladkorja.
⁴ Med tokratno hospitalizacijo je trdil, da mu tudi tehniki dajejo neko belo tekočino, o čemer je izpovedoval tudi sodišču prve stopnje, pričakuje, da bo policija pregledala izvide.