VSM Sklep I Cp 733/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Pravda se vrne v stanje vročitve tožbe in poziva za odgovor na tožbo (I. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), ki izpodbija sklep v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju pritožbe je več kot očitno, da se je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) s tožbo seznanila že v Zavodu za prestajanje kazni zapora ..., Enota v ... (v nadaljevanju ZPKZ). V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženec ne pojasni iz kakšnega razloga je pooblaščenec toženca izvedel za vložitev tožbe, zaradi česar gre za pavšalne navedbe, da bi sodišče predlogu ugodilo. Po oceni tožnika je toženec za tožbo izvedel in bi lahko pravočasno nanjo odgovoril. Zgolj okoliščina, da se nahaja v priporu ni tako tehtna, da bi sodišče lahko njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo. Po oceni tožnika je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni izvedlo naroka, prav tako tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah toženca v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, s čimer je kršilo 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

3Toženec je odgovoril na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške za vložitev odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločalo o toženčevem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je med drugim podana, če je sodišče uporabilo kakšno določbo ZPP nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, v obravnavanem primeru sklepa (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 116. člena ZPP, ki določa kdaj lahko sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

7Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). V obravnavani zadevi tožnik trdi, da mu tožba ni bila pravilno vročena. To izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Strankine trditve, da ji v postopku ni bila pravilno vročena tožba pa niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje¹. Sodna praksa je zavzela stališče, da je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in da iz tega logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje². Ker je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepravilne vročitve tožbe, torej iz razlogov, ki so na strani sodišča, je očitno nepravilno uporabilo 116. člen ZPP.

8Iz vsebine predloga za vrnitev v prejšnje stanje dejansko izhaja, da je toženec sodišče prve stopnje, ki še ni izdalo zamudne sodbe, želel opozoriti, da mu tožba z dne 5.6.2025 ni bila pravilno vročena, ker se od 23. 12. 2024 nahaja v priporu. Toženec v vlogi, ki jo je naslovil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne navaja razlogov za vrnitev v prejšnje stanje po določbi 116. člena ZPP. Da se tožnik nahaja v ZPKZ izhaja tudi iz same tožbe. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tožencu tožbo z pozivom naj odgovori na tožbo vročati po določbi 136. člena ZPP, torej po upravi zapora ali zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti³. Ker se je toženec v času vročanja obravnavane tožbe nahajal v ZPKZ, rok za odgovor na tožbo sploh še ni začel teči, saj tožencu tožba ni bila pravilno vročena. Zato bo sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju predvsem poskrbeti, da bo tožba tožencu pravilno vročena. Upoštevati pa bo moralo tudi, da ima toženec od 2. 7. 2025 pooblaščenega odvetnika (137. člena ZPP).

9Pritožba tudi pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo, preden je odločilo o toženčevem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če je dejansko štelo, da gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 120. člena ZPP, razpisati narok.

10Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po določbi 3. točke prvega odstavka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavanje.

11Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. Stroški za odgovor na pritožbo pa za postopek niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o tožnikovi pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato toženec sam krije svoje stroške.

¹ Glej: Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 476.
² Sodba in sklep VSL I Cpg 335/2003.
³ 136. člen ZPP določa:" Osebi, ki ji je odvzeta prostost, se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.