VSL Sodba I Cpg 179/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 839,06 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka v roku 15 dni plačati prvi tožnici znesek 31.473,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2022 do plačila in drugi tožnici znesek 28.048,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2022 do plačila (1. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati prvi tožnici znesek 14.568,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2022 do plačila in drugi tožnici znesek 20.684,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2022 do plačila (2. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki nosita pravdne stroške v skladu z uspehom v pravdi, pri čemer bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočnosti sodbe (3. točka izreka).

2Zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek in naloži tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve, oziroma podredno, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroški pritožbe pa naj bodo nadaljnji pravdni stroški.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne strošek odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je dne 14. 5. 2019 v nepreglednem desnem ovinku na državni cesti prišlo do prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženo vlečno in priklopno vozilo, katerega lastnica je bila druga tožnica, uporabnica pa prva tožnica. Voznik tovornega vozila, ki je bil v času nezgode zaposlen pri prvi tožnici, je na kraju nesreče umrl. Torna sposobnost vozne površine v ovinku, v katerem je prišlo do nezgode, je bila v času nezgode zelo slaba. Na spornem odseku ceste je veljala splošna omejitev hitrosti na 90 km/h. Na vozišču so bile poglobljene kolesnice, njihova globina je presegala 20 mm. Dopolnilne table št. 4801 "poškodovano vozišče", na katero se sklicuje toženka, tam ni bilo. V času prometne nesreče je bilo vozišče suho. Voznik je vozil s prilagojeno hitrostjo med 54 in 57 km/h, pred kritičnim ovinkom pa je hitrost še zmanjšal. Vozišče je bilo sanirano v juliju 2020, kljub sanaciji vozišča je bila postavljena dodatna signalizacija, ki opozarja na nevaren dvojni ovinek, hitrost vožnje pa je bila omejena na 50 km/h.

6Sodišče prve stopnje je za razjasnitev vzrokov prometne nezgode izvedlo dokaz z izvedencem A. A. in na podlagi izdelanega izvedenskega mnenja zaključilo, da v času prometne nezgode zadevni odsek ceste ni bil ustrezno vzdrževan in ni bil opremljen z ustrezno prometno signalizacijo. Presodilo je, da je bila takratna splošna omejitev hitrosti na 90 km/h neustrezna, hitrost bi morala biti omejena na največ 50 km/h. Zaradi poglobljenih kolesnic bi bilo treba prometni signalizaciji, ki je opozarjala na nevarnost na cesti, dodati dopolnilno tablo za pojasnitev nevarnosti št. 4701 "kolesnice na vozišču", skupaj s podatkom o dolžini odseka poškodovanega vozišča. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedencu, ki je kot vzrok za zdrs in prevrnitev vozila navedel slabšo torno sposobnost vozne površine v kombinaciji s poglobljenimi kolesnicami z naritimi grebeni na robovih kolesnic. Presodilo je, da je podan element protipravnosti ravnanja toženke, pri čemer je povsem izključen s strani toženke zatrjevani soprispevek voznika. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca avtomobilske stroke B. B. je ugotovilo, da je bilo tovorno vozilo s prikolico tehnično brezhibno, pnevmatike na obeh vozilih so bile ustrezne, tovor z vozilom pa je tehtal 35.620 kg, kar pomeni, da vlečno vozilo s priklopnikom ni presegalo največje dovoljene mase 38.000 kg. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in nastalo škodo. Prvi tožnici je prisodilo strošek za prevoz pokojnega šoferja v Bosno in Hercegovino (BiH) v znesku 1.513,58 EUR, strošek za reševanje prikolice, razsutega tovora in vlečnega vozila na kraju nesreče in prevoz na varovano parkirišče v C. v znesku 13.820,00 EUR, strošek prevoza s parkirišča v C. na sedež prve tožnice v D. za prevoz tovornega vozila v znesku 500,00 EUR in za prevoz prikolice v znesku 500,00 EUR ter izgubljeni dobiček za čas od 14. 5. 2019 do 25. 11. 2019, ko ni mogla opravljati dejavnosti, saj ni imela vozila, v znesku 15.140,04 EUR. Drugi tožnici je prisodilo škodo na vlečnem vozilu v znesku 18.251,42 EUR in škodo na prikolici v znesku 9.797,44 EUR.

7Izpodbijana sodba vsebuje jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni utemeljen.

8Država je odgovorna za načrtovanje, gradnjo, prometno ureditev, upravljanje in vzdrževanje državnih javnih cest. Prvi odstavek 15. člena v času prometne nezgode veljavnega Zakona o cestah (ZCes-1)¹ določa, da morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Drugi odstavek 15. člena ZCes-1 določa, da mora biti prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena. Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZCes-1 je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZCes-1 morajo biti javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu.

9Drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino izvedenskega mnenja izvedenca A. A., ko je navedlo, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da dopolnilne table št. 4801 "poškodovano vozišče", na katero se sklicuje toženka, tam ni bilo. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da je bila približno 250 m pred kritičnim ovinkom postavljena prometna signalizacija, ki je opozarjala na nevarnost na cesti, z dopolnilnima tablama "poškodovano vozišče" in "v dolžini 900 m". Izvedenec pa je pojasnil, da dopolnilne table št. 4801 "poškodovano vozišče", na katero se sklicuje toženka, ne najde v Pravilniku o prometni signalizaciji in opremi na cestah, dopolnilna tabla pod številko 4801 pa se nanaša na obvestilo o stalno ali začasno spremenjeni prometni signalizaciji. Vendar ta pomota sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je bilo ugotovljeno, da dopolnilna tabla "poškodovano vozišče" ni predstavljala ustrezne prometne signalizacije in ustrezne pojasnitve nevarnosti na vozišču.

10Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja zaključek, da prometna signalizacija na spornem odseku ceste v času nezgode ni bila ustrezna. Po izvedenčevem mnenju bi moral biti kritični ovinek, ki je praktično najostrejši nepregleden ovinek na zadevnem odseku ceste in močno odstopa od ostalih, v obeh smereh vožnje dodatno označen s prometnim znakom, ki opozarja na nevaren dvojni ovinek, z dopolnilno tablo, ki označuje, čez koliko metrov se prične nevaren ovinek v desno², namesto dopolnilne table "poškodovano vozišče" pa bi morala biti postavljena dopolnilna tabla št. 4701 "kolesnice na vozišču s podatkom o dolžini odseka poškodovanega vozišča".

11Pritožbene navedbe, da znak "poškodovano vozišče" po vsebini pokriva tudi prometni znak "kolesnice na vozišču" in da je bila postavitev dopolnilne table z navedbo "poškodovano vozišče" bolj ustrezna od dopolnilne table št. 4701 "kolesnice na vozišču", niso utemeljene. Prvi odstavek 20. člena ZCes-1 določa, da morajo biti javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, opremljene s predpisano prometno signalizacijo. Kot je pojasnil izvedenec A. A., dopolnilne table št. 4801 "poškodovano vozišče" ni v Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, dopolnilna tabla pod številko 4801 pa se nanaša na obvestilo o stalno ali začasno spremenjeni prometni signalizaciji (Preglednica 8: 4000 - Dopolnilne table v prilogi k prvemu odstavku 23. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki je veljal v času prometne nezgode).³ Že to, da postavljena prometna signalizacija 4801 "poškodovano vozišče" ni predvidena s pravilnikom, predvidena pa je dopolnilna tabla št. 4701 "kolesnice na vozišču", utemeljuje izvedenčev zaključek, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje, da kritični odsek ceste ni bil opremljen z ustrezno prometno signalizacijo. Nadalje je prepričljivo tudi izvedenčevo pojasnilo, da je vizualiziran znak, ki avtentično prikazuje vrsto nevarnosti (kolesnice na vozišču), bolj prepoznaven vsem voznikom, tudi tujcem, kot dopolnilna tabla s slovenskim zapisom "poškodovano vozišče". Da je za ustrezno pojasnitev nevarnosti na cesti, ki je udeležencem cestnega prometa pretila zaradi kolesnic na vozišču, bolj primerna konkretizirana dopolnilna tabla "kolesnice na vozišču" od splošnega besedilnega pojasnila "poškodovano vozišče", pa izhaja tudi iz intenzitete nevarnosti, ki jo za udeležence cestnega prometa predstavljajo tovrstne poškodbe vozišča in jo je izvedenec pojasnil na 15. in 18. strani izvedenskega mnenja (list. št. 96 in 97 spisa). Zaradi poglobljenih kolesnic in grebenov na robovih kolesnic namreč nastajajo nihanja, ki povzročajo izgubo stika z vozno površino, kar v veliki meri vpliva na varnost vožnje in je kritično zlasti pri vožnji v ovinek ter ima za posledico zdrs vozila pri nižji hitrosti vožnje. Prav ta preteča nevarnost pa se je v konkretnem primeru tudi uresničila, prišlo je namreč do zdrsa vozila zaradi slabše torne sposobnosti vozne površine v kombinaciji s poglobljenimi kolesnicami in naritimi grebeni na robovih kolesnic.

12Ne drži očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo splošnega pravila cestnoprometnih predpisov, da mora vsak voznik prilagoditi vožnjo poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo. V zvezi z očitanim soprispevkom voznika je sodišče prve stopnje v celoti sledilo izvedenskemu mnenju izvedenca A. A. in na tej podlagi zaključilo, da je voznik vozil s prilagojeno hitrostjo in da je soprispevek voznika povsem izključen. Izvedenec je pojasnil, da je iz razpoložljivih zapisov tahografa razvidno, da je voznik na daljši razdalji pred kritičnim ovinkom vozil s hitrostjo med 54 in 57 km/h pri siceršnji splošni omejitvi 90 km/h, ocenil je, da je voznik glede na konfiguracijo cestišča odseka 1260 nedvomno vozil s prilagojeno hitrostjo. Pred kritičnim ovinkom, ki pa močno odstopa od ostalih, je pričel zmanjševati hitrost na 44 do 47 km/h, pri kateri je prišlo do zdrsa priklopnega vozila s prehodom na nasprotno smerno vozišče, posledično je voznik še zmanjševal hitrost, pri tem je priklopnik še bolj zaneslo v levo izven cestišča, kjer se je zaradi nagiba terena prevrnil na levi bok in za seboj potegnil in prevrnil še vlečno vozilo, ki je izgubilo stik s podlago pri hitrosti 28 km/h. Izvedenec je pojasnil, da je kljub zmanjševanju hitrosti na 44 do 47 km/h pred kritičnim ovinkom bila le-ta še vedno previsoka glede na zelo slabo stanje cestišča. Po njegovih izračunih hitrost, pri kateri bi lahko voznik še varno izpeljal kritični ovinek, ne bi smela presegati 40 km/h.

13V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bil približno 900 m pred mestom nezgode prometni znak št. 1106-3 "bližina dveh zaporednih ovinkov, prvi na desno" skupaj z dopolnilno tablo 4103-1 "v dolžini 6 km", v sami krivini pa so bili dodatno postavljeni prometni znaki 3312 "usmerjanje prometa v ovinkih", pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izvedenskega mnenja, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, izhaja, da bi moral biti po izvedenčevem mnenju kritični ovinek, ki močno odstopa od ostalih, v obeh smereh vožnje dodatno (posebej) označen s prometnim znakom, ki opozarja na nevaren dvojni ovinek, z dopolnilno tablo, ki označuje, čez koliko metrov se prične nevaren dvojni ovinek. Izvedenec je pojasnil, da je približno 780 m pred krajem prometne nezgode vertikalna prometna signalizacija opozarjala voznike na več zaporednih ovinkov v dolžini 6 km, vendar ker je kritični ovinek praktično najostrejši nepregleden ovinek, bi moral biti dodatno označen, poleg tega pa bi morala biti hitrost vožnje omejena na največ 50 km/h.

14Pritožnica očita, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja pojasnilo glede obstoja vzročne zveze za konkretno prometno nezgodo in okoliščino nepostavitve znaka za omejitev hitrosti na 50 km/h, upoštevajoč ugotovljen dejanski stan, da je voznik tik pred škodnim dogodkom vozil z nižjo hitrostjo kot 50 km/h, pa je kljub temu prišlo do prometne nesreče. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in nastankom škode. Kadar odškodninska odgovornost temelji na opustitvenem ravnanju povzročitelja škode, je pravnorelevantna vzročna zveza vzpostavljena s pomočjo teorije o ratio legis vzročnosti. Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca za raziskave prometnih nezgod ugotovilo, da je toženka neustrezno vzdrževala kritični odsek ceste in ga ni opremila z ustrezno prometno signalizacijo. Stanje cestišča v kritičnem ovinku je bilo namreč zelo slabo po kriteriju torne sposobnosti (odpor proti drsenju) in ravnosti (poglobljene kolesnice), pri čemer ni bila postavljena ustrezna prometna signalizacija, ki bi udeležence v prometu opozarjala na nevarnost kritičnega ovinka zaradi njegove ostrine in nepreglednosti ter slabega stanja cestišča. Veljala je splošna omejitev hitrosti na 90 km/h, namesto po presoji izvedenca primerne omejitve hitrosti na največ 50 km/h. Kritični ovinek, ki je bistveno odstopal od ostalih, ni bil posebej označen s prometnim znakom, ki bi opozarjal na nevaren dvojni ovinek, prav tako ni bilo dopolnilne table za kolesnice na vozišču. Voznik je vozil s prilagojeno hitrostjo in je pred kritičnim ovinkom pričel še zmanjševati hitrost, ki pa je bila še vedno previsoka glede na zelo slabo stanje cestišča. Po oceni izvedenca je do zdrsa tovornega vozila prišlo zaradi slabše torne sposobnosti vozne površine v kombinaciji s poglobljenimi kolesnicami z naritimi grebeni na robovih kolesnic. Izvedenec v spisni dokumentaciji ni našel podatkov, ki bi kazali na kakšen drug razlog. Presoja sodišča prve stopnje, da je podana vzročna zveza med ravnanjem toženke in nastankom škode, je zato pravilna.

15Sodišče prve stopnje je kot nepotrebnega zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje priče mag. E. E., ki je zaposlen pri F., d. o. o., kot vodja službe za upravljanje z infrastrukturo. Pojasnilo je, da ker je izvedenec A. A. povsem jasno in strokovno izdelal obrazloženo izvedensko mnenje, v katerem je brez dvoma ugotovil odgovornost toženke za prometno nesrečo, je zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje priče mag. E. E. glede pojasnitve sistema tornih lastnosti in dobljenih rezultatov, tudi to je namreč izvedenec A. A. strokovno obrazložil in podprl s tabelami na 13. do 15. strani izvedenskega mnenja. Pritožnica trdi, da je ta dokazni predlog podala s ciljem dodatne pojasnitve sistema tornih lastnosti in dobljenih rezultatov, s čimer bi bil dodatno pojasnjen pojem torne lastnosti cestišča, pomen razreda izmerjene vrednosti drsnega trenja in okoliščina, zakaj se navedeni razred ne uporablja za oceno, ali je določena površina še varna za uporabo.

16Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec ni zavzel stališča, da vozna površina ni bila več varna za uporabo, temveč je na podlagi podatkov meritev, ki jih je opravila Direkcija RS za infrastrukturo, in meril za oceno torne sposobnosti voznih površin iz tehnične specifikacije TSC 06.620 - Lastnosti voznih površin - Torna sposobnost ocenil, da je torna sposobnost v kritičnem ovinku zelo slaba. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da zaslišanje priče mag. E. E. glede pojasnitve sistema tornih lastnosti in dobljenih rezultatov ni bilo potrebno, ker je sistem tornih lastnosti in dobljenih rezultatov strokovno obrazložil in podprl s tabelami izvedenec A. A. Pritožnica pa ne trdi, da bi v svojih pripombah na izvedensko mnenje izvedenca A. A. ugovarjala njegovim zaključkom glede torne sposobnosti vozne površine v kritičnem ovinku, niti ne nasprotuje zaključku, da iz opravljenih meritev izhaja zelo slaba torna sposobnost vozišča.

17Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje izvedenca A. A., v katerih je izpostavila, da na nastanek prometnih nesreč vplivajo številni dejavniki in da bi bilo treba upoštevati tudi vpliv voznika in vozila na nastanek prometne nesreče. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do teh pripomb, saj je pojasnilo, da iz izvedenskega mnenja izvedenca A. A. izhaja, da je voznik vozil s prilagojeno hitrostjo in je njegov soprispevek povsem izključen, in da iz izvedenskega mnenja izvedenca B. B. izhaja, da je bilo tovorno vozilo s prikolico tehnično brezhibno, pnevmatike na obeh vozilih so bile ustrezne, vlečno vozilo s priklopnikom in tovorom pa ni presegalo največje dovoljene mase (7., 10., 19. in 21. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

18Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je v izpodbijani sodbi zanemarjen vpliv voznika in vozila na nastanek prometne nesreče. Izvedenec A. A., ki mu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, je pojasnil, da je voznik glede na konfiguracijo cestišča odseka 1260 nedvomno vozil s prilagojeno hitrostjo. Nadalje je pojasnil, da podatki v spisu in izvedena analiza podatkov kažejo na zadosti veliko verjetnost, da je do zdrsa tovornega vozila prišlo zaradi slabše torne sposobnosti vozne površine v kombinaciji s poglobljenimi kolesnicami in naritimi grebeni na robovih kolesnic. Dodal je, da v spisni dokumentaciji ni drugih podatkov, ki bi kazali na kakšen drug razlog, npr. psihofizične sposobnosti voznika, bolezen itd. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj okoliščin, iz katerih bi izhajal soprispevek voznika, na strani toženke, ker imajo te okoliščine naravo razbremenilnega (oprostilnega) razloga. Navedbe toženke v zvezi s tem bi morale biti konkretizirane in se nanašati na konkreten primer; podaja splošnih navedb o statističnih podatkih, o psihofizičnem stanju povprečnega voznika glede na starost in uro nesreče ter o tujih študijah o vzrokih prometnih nesreč po vsem svetu ne zadošča. V zvezi z vplivom vozila pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da iz izvedenskega mnenja izvedenca B. B. izhaja, da je bilo tovorno vozilo s prikolico tehnično brezhibno, pnevmatike so bile ustrezne, vlečno vozilo s priklopnikom in tovorom pa ni presegalo največje dovoljene mase. Pritožnica ni podala konkretiziranih navedb, iz katerih bi izhajalo nasprotno. V zvezi s pritožničino navedbo, da je voznik prevažal tovor, ki je bil naložen do vrha tovornega vozila, pri čemer se polno naloženo tovorno vozilo na cesti obnaša drugače (težišče tovornega vozila), je sodišče prve stopnje sledilo pojasnilu izvedenca A. A., ki je na podlagi podatka o višini in širini tovornega prostora pojasnil, da je glede na širino tovornega prostora višina stranice zanemarljiva in da višina težišča ne vpliva na kritično hitrost zdrsa vozila v ovinku.

19Sodišče prve stopnje je prvi tožnici med drugim priznalo pogrebne stroške in stroške za prevoz pokojnika v BiH po računu Pogrebne storitve G. d. o. o. v znesku 1.513,58 EUR. Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (prvi odstavek 172. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

20V zvezi s pritožbeno navedbo, da ni izkazano, da je bil prevoz pokojnika dejansko opravljen, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnica s predložitvijo računa (priloga A13 in A14), iz katerega izhajajo vtoževani pogrebni stroški in stroški prevoza pokojnika, zadostila dokaznemu bremenu glede nastanka teh stroškov. Računi so verodostojne listine, kar pomeni, da veljajo dejstva in podatki, ki jih izkazujejo, za resnična, dokler jih nihče ne izpodbije. Izpodbijanje resničnosti oziroma verodostojnosti zatrjevanih dejstev pa je dolžnost nasprotne stranke. Obstoj dejstev, dokazovanih z računi, je torej mogoče zanikati; zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani, v obravnavanem primeru na strani toženke.

21Ne drži pritožbeni očitek, da drugi pogrebni stroški (lesena krsta, pločevinasti vložek, ureditev pokojnika itd.), ki so zajeti na računu, ne izhajajo iz trditvene podlage tožnice. Tožnica je v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila na pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo dne 17. 2. 2023, konkretizirano navedla pogrebne stroške po vtoževanem računu, katerih povračilo je zahtevala (list. št. 66 spisa).

22Ker je toženka odgovorna za prometno nesrečo, v kateri je umrl voznik tovornega vozila, je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in nastankom škode zaradi stroškov prevoza pokojnika v BiH in drugimi pogrebnimi stroški na vtoževanem računu. Dejstvo, da je prva tožnica te stroške plačala prostovoljno, vzročne zveze ne pretrga. Aktivna legitimacija prve tožnice za povračilo teh stroškov izhaja iz dejstva, da je njej nastala škoda zaradi plačila teh stroškov. Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega.⁴

23Pojem običajnih stroškov pogreba je pravni standard, ki ga sodišče napolnjuje glede na konkretne okoliščine primera. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina. Dejstvo, da je imel pokojni od dne 9. 5. 2018, torej približno eno leto pred smrtjo, prijavljeno tudi začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, ni odločilno.

24Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Na podlagi prvega odstavka 378. člena OZ je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolžan plačati poleg glavnice še zamudne obresti. Na podlagi drugega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ne drži pritožbeni očitek, da je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja pojasnilo glede začetka teka zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zamudne obresti priznalo od 21. 7. 2022 dalje, pri čemer iz obrazložitve sodbe izhaja, da so zamudne obresti zahtevane in priznane od dneva vložitve tožbe z dne 21. 7. 2022 dalje. Da je bila tožba na pošto oddana priporočeno dne 21. 7. 2022, pa izhaja tudi iz zaznamka na tožbi (in tudi iz potrdila Pošte Slovenije na pripeti ovojnici).

25Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

26Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku je znašala 59.522,48 EUR. Stroški pritožbenega postopka tožnice obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 1.125 točk (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 21,25 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 839,06 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je toženka dolžna povrniti tožnici v roku petnajst dni po prejemu te sodbe.

¹ Ur. l. RS, št. 109/10 in nasl.
² Zgolj obstoječa prometna signalizacija v času nezgode, ki je približno 780 m pred krajem prometne nezgode opozarjala voznike na več zaporednih ovinkov v dolžini 6 km, torej zaradi močnega odstopanja kritičnega ovinka od ostalih ovinkov na tem območju ni zadoščala, ker ni v zadostni meri opozarjala na nevarnost kritičnega ovinka.
³ Ur. l. RS, št. 99/15 in nasl. Ta pravilnik, ki je veljal od 5. 1. 2016 do 28. 10. 2022, je v prehodni določbi (prvi odstavek 79. člena) določal, da je treba prometno signalizacijo in prometno opremo, postavljeno na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08, 65/08 - popr. in 109/10 - ZCes-1), uskladiti s tem pravilnikom najpozneje v desetih letih po njegovi uveljavitvi. Zato pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi za prej veljavni pravilnik (Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/00 in nasl.) velja enako, torej da v njem ni predvidena dopolnilna tabla "poškodovano vozišče", posebej pa je predpisana dopolnilna tabla za kolesnice na vozišču (16. točka 28. člena, dopolnilna tabla IV-16). Oba pravilnika sicer predvidevata tudi dopolnilno tablo, ki vsebuje natančnejše pojasnilo znaka z besedami, pri čemer vsebina besedila ni vnaprej predpisana (dopolnilna tabla 4806 v pravilniku Ur. l. RS št. 99/15 in nasl. oziroma dopolnilna tabla IV-5 v pravilniku Ur. l. RS, št. 46/00 in nasl.).
⁴ N. Plavšak, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, komentar 172. člena OZ, Tax-Fin-Lex.