VSL Sklep VII Kp 45386/2024

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 306. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolžena A. A. in B. B. ter odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.

2Zoper sklep se je pritožil višji državni tožilec, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi.

3Na pritožbo je odgovorila zagovornica obdolženega A. A., ki se s pritožbo višjega državnega tožilca ne strinja in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožba očita, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so, zaradi neudeležbe pooblaščenca oškodovane družbe C., d. o. o. na naroku za glavno obravnavo dne 16. 6. 2025, izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka iz tretjega odstavka 306. člena ZKP, zaradi presumpcije umika predloga za pregon. Pritožba očita, da oškodovanec o možnosti presumpcije umika na naroku za glavno obravnavo dne 26. 5. 2025 ni bil ponovno poučen, ter hkrati, da naj bi oškodovana družba jasno izkazala željo po kazenskem pregonu, s podajo izrecne izjave pooblaščenca na zapisnik na naroku za glavno obravnavo dne 26. 5. 2025.

6Na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZKP se pred začetkom glavne obravnave izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči. Na podlagi prvega odstavka 239. člena ZKP se priče vabi s pisnim vabilom, v katerem se, če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, oškodovanca, ki je vabljen kot priča opozori, da se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknil predlog za pregon. Na podlagi prvega odstavka 244. člena ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, na narok ne pride in svojega izostanka ne opraviči. Na podlagi šestega odstavka 117. člena ZKP vabilo na glavno obravnavo sodišče ustno naznani osebi, kadar je ta pred njim, in jo pri tem pouči o posledicah, če ne bi prišla, na ta način opravljeno vabilo pa se zaznamuje v zapisnik, ki ga povabljeni podpiše, razen, če je to že zapisano v zapisniku o glavni obravnavi in se šteje, da je vabilo s tem veljavno vročeno.

7Kadar so procesni udeleženci neposredno navzoči na naroku jih sodišče lahko neposredno seznani z datumom naslednjega naroka za glavno obravnavo, kar pomembno skrajša kazenski postopek, pri tem pa velja poudariti, da je glavna obravnava celota, četudi opravljena na več narokih.¹ Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je bistvo opozorila v vabilu seznanitev obdolženca z njegovimi pravicami in morebitnimi posledicami odpovedi pravicam, ne pa v ritualnem izrekanju obrazcev ne glede ali ima to tudi vsebino ali smisel. Zahteva po mehaničnem ponavljanju poukov in opozoril ne bi prispevala bistveno ne k varstvu pravic udeležencev v postopku niti k utrjevanju avtoritete sodišča, po drugi strani pa bi omogočala, če ne že vzpodbujala, zlorabe v postopku.² Navedeno, mutatis mutandis, velja tudi za opozorila ostalim procesnim udeležencem.

8Vabljenje na narok za glavno obravnavo je procesno dejanje, ki ga sodišče opravi v pripravah na glavno obravnavo, ki se v skrajšanem postopku formalno začne s predstavitvijo obtožnega predloga in pomeni celoto, čeprav je opravljena na več narokih.³ Pritožbeno sodišče na tem mestu poudarja, da je tudi vabilo na narok za glavno obravnavo, ki je bila kasneje preložena, del te iste celote, četudi se glavna obravnava formalno še ni začela.

9Izostanek oškodovanca z glavne obravnave pa je potrebno presojati tudi z vidika, ali je izkazal interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca.⁴

10V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje oškodovano družbo, na narok za glavno obravnavno dne 26. 5. 2025, vabilo z vabilom z dne 12. 5. 2025, ki ga je ta prejela 13. 5. 2025 (list. št. 36). V njem je oškodovano družbo opozorilo na posledice neopravičenega izostanka z glavne obravnave. Prav tako je sodišče prve stopnje na narok za glavno obravnavo dne 26. 5. 2025 vabilo upravitelja bencinskega servisa D., E. E. Z vabilom z dne 12. 5. 2025 (list. št. 33) ga je opozorilo na posledice izostanka iz tretjega odstavka 306. člena ZKP, v kolikor je tudi oškodovanec, ki je podal predlog za pregon.

11Zakoniti zastopnik oškodovane družbe, direktor F. F., je sodišče prve stopnje dne 23. 5. 2025 obvestil, da zakoniti zastopniki o konkretnem kaznivem dejanju ne bodo mogli izpovedati, saj o njem ne vedo ničesar ter da pooblaščajo upravitelja bencinskega servisa D., samostojnega podjetnika E. E., da oškodovano družbo C. d. o. o. zastopa ter v njenem imenu priglaša premoženjskopravne zahtevke in podaja druge izjave. E. E. se je naroka za glavno obravnavo dne 26. 5. 2025 udeležil in izrecno na zapisnik izjavil, da oškodovana družba vztraja pri kazenskem pregonu. Glavna obravnava se ni opravila in je bila preložena na dan 16. 6. 2025, kar so navzoči vzeli na znanje, se odpovedali posebnemu vabilu in to potrdili s svojimi podpisi. Naroka za glavno obravnavo dne 16. 6. 2025 se pooblaščenec oškodovanca E. E. ni udeležil.

12Oškodovana družba je bila sicer res seznanjena s svojimi pravicami in morebitnimi posledicami neopravičenega izostanka, s posledicami neopravičenega izostanka je bil seznanjena tudi priča E. E., ki se je v zadevnem primeru naroka za glavno obravnavo dne 26. 5. 2025 udeležil tudi kot pooblaščenec oškodovane družbe. Pritožbeno sodišče kot ključno izpostavlja, da je E. E. v svojstvu pooblaščenca oškodovane družbe dne 26. 5. 2025 na zapisnik podal izrecno izjavo, da pri kazenskem pregonu vztraja.

13Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se pooblaščenec oškodovane družbe glavne obravnave ni udeležil, ker ga sodišče prve stopnje ni poučilo o posledicah izostanka z glavne obravnave, saj ga je sodišče o posledicah neudeležbe poučilo tako v vabilu oškodovancu kot v vabilu za pričo. Prav tako je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je pooblaščenec upravičeno menil, da njegov prihod na glavno obravnavo ni več nujen, saj da je na glavni obravnavi dne 26. 5. 2025 izrecno povedal, da vztraja pri pregonu. Pooblaščenec E. E. je bil na glavno obravnavo namreč vabljen kot priča in s te ne bi smel neupravičeno izostati.

14Vendar pa je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so podani razlogi iz tretjega odstavka 306. člena ZKP. Skladno z utrjeno sodno prakso je namreč naziranje sodišča, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon, če se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil pravilno povabljen kot priča ni udeležil, kljub temu, da je na predhodnem naroku na zapisnik izrecno izjavil, da vztraja pri predlogu za kazenski pregon, prestrogo. Z izjavo pooblaščenca oškodovanca v konkretnem primeru je po presoji pritožbenega sodišča namreč nedvoumno izkazan interes oškodovanca za nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca.

15Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je presoja sodišče prve stopnje preuranjena, glede na nedvoumno izražen interes oškodovanca, zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

¹ Valenčič, B. (2023). 117. člen ZKP. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, 1. knjiga. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, str. 653.
² VSRS Sodba I Ips 153/2007 z dne 6. 9. 2007, točka 11 obrazložitve.
³ Prav tam.
⁴ VSL Sklep VII Kp 54391/2021 z dne 27. 3. 2023.