VSC Sklep Cp 313/2025

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je 30. 4. 2025 izdalo sklep, s katerim je (I.) nasprotno udeleženko B. B. deloma postavilo pod skrbništvo; (II.) nasprotni udeleženki postavilo za stalnega skrbnika njenega sina A. A. z nalogo: - da zavaruje premoženjske in druge pravice nasprotne udeleženke; - da jo zastopa v sodnih in ostalih postopkih; - da ji pomaga oz. jo zastopa pri sklepanju pravnih poslov, pri upravljanju in razpolaganju s celotnim njenim premičnim in nepremičnim premoženjem ter prihodki; - da ji pomaga pri plačevanju obveznosti - zlasti da vzpostavi trajnik za plačilo obveznosti domske oskrbe na transakcijskem računu nasprotne udeleženke; - da zanjo prejema njeno pošto in nanjo odgovarja; (III.) odločilo, da opravila, ki se nanašajo na popis, ocenitev in izročitev premoženja nasprotne udeleženke v upravljanje skrbniku, opravi predlagatelj, ter (IV.) odločilo, da se stroški predlagatelja za sodnega izvedenca psihiatrične stroke, v višini 881,77 EUR, ki so izvedencu že bili odmerjeni s sklepom z dne 22. 4. 2025, predlagatelju povrnejo iz proračunskih sredstev sodišča in da plačilo zneska 881,77 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča na transakcijski račun predlagatelja 30. dan po pravnomočnosti tega sklepa.

2Predlagatelj, Center za socialno delo Celje, Enota Celje (v nadaljevanju tudi: CSD oziroma pritožnik), se je zoper sklep pritožil zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbija II. točko izreka sklepa, in sicer v delu, ki se nanaša na osebo skrbnika, in predlaga, da pritožbeno sodišče opravi pritožbeno obravnavo, pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se za stalnega skrbnika nasprotni udeleženki postavi predlagatelj oz. zgolj podredno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožnik navaja, da sta bila nasprotna udeleženka in njen soprog C. C. nastanjena v Center starejših Zimzelen Topolšica 18. 1. 2024. C. C. je preminil 19. 3. 2024, nasprotna udeleženka pa še vedno biva tam. Na dan 30. 5. 2025 je dolg za B. B. iz naslova plačila domske oskrbe znašal 14.686,70 EUR in za C. C. 1.738,37 EUR. Njun sin A. A., ki je prevzel obveznost doplačevanja domske oskrbe za njiju, bi moral znesek pokojnine staršev nameniti za plačilo njune domske oskrbe, razliko do celotne cene domskih storitev pa doplačati sam, a tega ni storil niti po pozivu Centra starejših Zimzelen Topolšica. A. A. ni niti dvigoval pokojnine staršev in plačeval z njo domsko oskrbo zanju niti ni doplačeval za domsko oskrbo, kot se je zavezal, niti ni vložil vloge za oprostitev (eventuelno bi tako bila zavezana za doplačevanje domske oskrbe lokalna skupnost). Ni storil ničesar, da bi poravnal dolg svojih staršev, ki izhaja iz neplačevanja za domsko oskrbo. V primerih, ko so osebe nameščene v institucije, ki jim nudijo oskrbo, je ena izmed glavnih nalog skrbnika (sorodnikov), da zagotovijo redno plačevanje domske oskrbe, a A. A. tega ni storil. Razpolagal je s sredstvi staršev, ni pa plačeval njunih računov za domsko oskrbo. CSD ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega bi A. A. spremenil svoje (ne)ravnanje, sploh na podlagi dejstva, da zadnjih 16 mesecev ni počel tega, za kar se je zavezal. Odprto je tudi vprašanje, kje je denar od pokojnin za obdobje, ko sta (bila) njegova starša nameščena v Center starejših Zimzelen Topolšica. To bo moral skrbnik B. B. tudi ugotoviti. Zaradi navedenih razlogov CSD za skrbnika B. B. ni predlagal njenega sina, A. A., ampak je želel sam prevzeti skrbniške naloge. To stori CSD samo v primerih, ko je postavitev pod skrbništvo potrebno, oseba pa nima nobenih oseb, ki bi bile primerne za opravljanje nalog skrbnika. CSD vztraja pri predlogu, da sam prevzame skrbniške naloge za B. B. Meni, da A. A. nima ustreznih lastnosti, določenih v DZ, za opravljanje skrbniških nalog. Navaja še, da predstavnica CSD, Suzana Kračun, na naroku ni podala svojega soglasja k spremembi predloga o postavitvi osebe pod skrbništvo v delu, ki se nanaša na osebo skrbnika. Izjavo nasprotne udeleženke, da si želi za skrbnika svojega sina, pa je potrebno razumeti v mejah njene zmanjšane kognitivne sposobnosti. Je navezana na sina, zaradi zdravstvenega stanja pa nima realnega vpogleda v svoje finančno stanje in dolgove.

3Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo. Prav tako na pritožbo ni odgovoril udeleženec A. A.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki podana trajna in huda duševna motnja - demenca pri Parkinsonovi bolezni. Gre za primarno demenco, saj je povzročena z možgansko boleznijo, v toku katere se občasno javlja tudi kognitivni upad, ki se je pojavil tudi pri nasprotni udeleženki. Kognitivna oškodovanost je tolikšna, da potrebuje pomoč in nadzor že pri vseh življenjskih opravilih. Zaradi bolezni ni sposobna sama sprejemati razumnih odločitev o svojih pravicah in koristih in posledično ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Trenutno še ne potrebuje pomoči skrbnika na najosnovnejših področjih skrbi za osebnost, pravice in koristi nasprotne udeleženke, kar se tiče vsakodnevnega bivanja, potrebuje pa pomoč skrbnika na področjih, ki se tičejo razpolaganja z njenimi prihodki, skrbi za premoženje, nastopanja v uradnih sodnih in upravnih postopkih ter v postopkih, kjer je nosilka pravic in obveznosti, ter pri sprejemu in posredovanju uradne pošte. Predlagatelj je po opravljenem razgovoru s sinom nasprotne udeleženke ocenil, da le-ta ni primeren za njenega skrbnika, ker je pooblaščen na njenem TRR, a ne plačuje njene domske oskrbe in je tako nastal dolg v domu, kjer prebiva, v znesku nad 10.000 EUR. Predlagal je, da sodišče za stalnega skrbnika določi predlagatelja. V navedbah v odgovoru na predlog, v katerih je smiselno izrazila željo, da bi ji v stvareh, ki jih sama ne bi zmogla, pomagal njen sin, in v izpovedbi nasprotne udeleženke je sodišče prepoznalo zaupanje nasprotne udeleženke do sina A. A. in jasno čustveno navezanost nanj. V izpodbijanem sklepu je obrazložilo, da predlagatelj po izpovedbi A. A., da bi prevzel naloge skrbnika, ni več nasprotoval njegovemu predlogu ob pogoju osebne zaveze A. A., da bo kot skrbnik nasprotne udeleženke nemudoma pristopil k poplačevanju njenega dolga iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti iz naslova domske oskrbe, kot je že obljubil, preden je predlagatelj podal predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo, in tudi na naroku dne 30. 4. 2025. Zaradi ugotovitve okoliščin neplačevanja domske oskrbe je sodišče prve stopnje pridobilo izpisek vodenih izvršilnih postopkov in ugotovilo, da je v preteklih petih letih bilo vodenih zoper nasprotno udeleženko kot dolžnico 12 izvršilnih postopkov zaradi poplačil različnih dolgov, v veliki meri tudi z rubežem sredstev dolžnice pri organizaciji za plačilni promet. Pojasnilo je, da je v skladu s pravili Zakona o izvršbi in zavarovanju nasprotni udeleženki kot dolžnici ostal le razpoložljivi del dohodka, njene pokojnine, ki je dosegal 70 % minimalnega dohodka, in ocenilo, da vsaj določeni del neplačila je v preteklosti bil posledica nezadostnih sredstev, oziroma trajne blokade računa nasprotne udeleženke zaradi teka izvršb. Sodišče prve stopnje je verjelo A. A., da je že pristopil k poplačevanju dolga, saj je dejansko izkazal posamezna plačila dolga (31. 12. 2024 znesek 2.000,00 EUR, 27. 1. 2025 znesek 4.206,89 EUR in 28. 2. 2025 znesek 2.000,00 EUR), hkrati pa se je na naroku tudi zavezal, da bo v postavljenem roku štirih mesecev dolg poplačal v celoti. V njegovem ravnanju je prepoznalo pristno željo po pomoči in optimalnem upravljanju s premoženjem nasprotne udeleženke ter skrbjo za njeno dobrobit, ki pomeni, da skrbnik ravna s premoženjem nasprotne udeleženke tako, da upravlja njene razpoložljive prihodke maksimalno in optimalno v njeno korist, da ne bo zapadala v nove dolgove in nove izvršilne postopke. Sodišče je poudarilo, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je ravno A. A. kot sozavezanec dolžan plačevati domsko oskrbo matere v preostanku, ki ga sredstva oziroma dohodki nasprotne udeleženke ne krijejo, in da zato ne dvomi, da bo ravno edinec nasprotne udeleženke lahko pravočasno in v največji meri poskrbel za varstvo njenih premoženjskih pravic in jo tudi najustrezneje zastopal v vseh morebitnih uradnih postopkih. Pri tem je še navedlo, da sin mater tudi redno in najpogosteje obiskuje in imata stalne ljubeče stike, in da ni nepomembno, da je nasprotna udeleženka tudi v izpovedbi izpostavila, da sinu zaupa in tudi računa na njegovo pomoč, če bo potrebna. Tako se je prepričalo, da bo A. A. tudi v nadalje kar najustrezneje zastopal pravice in koristi svoje matere na vseh (pomembnejših) premoženjskih področjih življenja. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je pri sprejemu odločitve o osebi skrbnika upoštevalo tudi vse zakonske pogoje po 240. do 243. členu Družinskega zakonika - DZ, za katere je A. A. na naroku pojasnil, da jih izpolnjuje oziroma da ne obstajajo izključevalni razlogi.

6V pritožbenem postopku nista sporni niti potrebnost postavitve pod skrbništvo niti obseg skrbnikovih nalog. Sporna je izbira skrbnika.

7Za skrbnika se lahko imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik in bo to funkcijo opravljala prostovoljno in častno (240. člen DZ). Ne more pa biti skrbnik tisti, kateremu je odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposoben, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, katera je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti in razmerja z varovancev ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (241. člen DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člena DZ). Pri imenovanju skrbnika pa sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ).

8Odločitev o izbiri sina nasprotne udeleženke za stalnega skrbnika nasprotne udeleženke, ki temelji na povzetih ugotovitvah in ocenah sodišča prve stopnje v 5. točki te obrazložitve, predlagatelj pritožbeno utemeljeno izpodbija.

9Glede na podatke v spisu predlagatelj pravilno izpostavlja, da iz zapisnika o naroku dne 30. 4. 2025 ne izhaja niti, da je predlagatelj na naroku spremenil predlog glede osebe skrbnika, niti, da ni več nasprotoval predlogu sina nasprotne udeleženke, da bi prevzel naloge skrbnika ob pogoju, da bo kot skrbnik nasprotne udeleženke nemudoma pristopil k poplačevanju dolga iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti slednje iz naslova domske oskrbe.

Iz zapisnika izhaja, da je predlagatelj vztrajal pri svojem predlogu, ki ga je vložil zaradi tega, ker nasprotna udeleženka nima plačane domske oskrbe in ni samostojna pri opravljanju poslov in pri vsakodnevnem življenju. Navedel je še, da je menil, da glede na to, da je sin nasprotne udeleženke pooblaščen na njenem TRR in je nastal takšen dolg (decembra 2024 je znašal okoli 10.000,00 EUR), on ni primeren za skrbnika. Po zaslišanju A. A. je predlagatelj izpostavil, da je podal pobudo za postopek dom (Center starejših Zimzelen Topolšica) zaradi neplačila oziroma zaradi vedno bolj naraščajočega dolga nasprotne udeleženke. Iz zapisnika pa ne izhaja, da se je predlagatelj na naroku kakorkoli izrekel o predlogu A. A., da bi bil lahko materin skrbnik, niti da po njegovem zaslišanju ni več nasprotoval njegovemu predlogu. Sodišče prve stopnje tako, kljub temu, da je sin nasprotne udeleženke izpovedal, da bo nemudoma pristopil k poplačilu preostanka dolga in da bo v tem primeru, če ga bo sodišče postavilo za skrbnika, sodeloval s CSD, ni imelo podlage za ugotovitev, da predlagatelj ob predlogu udeleženca in zaslišanega A. A. in ob njegovi izpovedbi, da bi prevzel naloge skrbnika, ni več nasprotoval njegovemu predlogu, ob pogoju osebne zaveze A. A., da bo kot skrbnik nasprotne udeleženke nemudoma pristopil k poplačevanju dolga iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti nasprotne udeleženke iz naslova domske oskrbe, kot je bilo obljubljeno z njegove strani, preden je predlagatelj podal predlog za postavitev pod skrbništvo za nasprotno udeleženko, in ki jo je zaslišani A. A. na naroku dne 30. 4. 2025 podal.

10Predlagatelj je, kot je sicer povzelo sodišče prve stopnje, že v predlogu navedel, da sin nasprotne udeleženke ni primeren za skrbnika, saj je pooblaščen na materinem transakcijskem računu in ne plačuje domske oskrbe, nasprotni udeleženki pa je nastal dolg iz tega naslova v znesku nad 10.000,00 EUR. Zato je predlagal, da sodišče za skrbnika nasprotne udeleženke imenuje predlagatelja. Predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moral sin nasprotne udeleženke znesek pokojnine staršev nameniti za plačilo njune domske oskrbe, razliko do celotne cene domskih storitev pa doplačati sam, kot se je zavezal, a tega ni storil. Prav tako ni na CSD vložil vloge za oprostitev, v kolikor sam ni zmogel doplačevati domske oskrbe za starša. Predlagatelj pravilno ugotavlja, da je bil sin nasprotne udeleženke pasiven, kakor tudi, da je bil večkrat pozvan k plačilu računov za domsko oskrbo, a tega ni storil. Kljub temu, da je pooblaščen na materinem bančnem računu, mu, kot je izpovedal na naroku, ni bilo znano niti, ali je urejen trajnik za plačilo domske oskrbe. Že glede na navedeno je vsaj preuranjena ocena sodišča prve stopnje, da ne dvomi, da bo ravno edinec nasprotne udeleženke, ki je kot sozavezanec dolžan plačevati domsko oskrbo matere v preostanku, ki ga sredstva oziroma dohodki nasprotne udeleženke ne krijejo, lahko pravočasno in v največji meri poskrbel za varstvo njenih premoženjskih pravic in jo tudi najustrezneje zastopal v vseh morebitnih uradnih postopkih. Tudi na podlagi izpostavljenih okoliščin, da sin mater tudi redno in najpogosteje obiskuje in imata stalne ljubeče stike, da mati sinu zaupa, po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni uspelo utemeljiti svojega prepričanja, da bo A. A. tudi v nadalje kar najustrezneje zastopal pravice in koristi svoje matere na vseh (pomembnejših) premoženjskih področjih življenja, saj na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče zaključiti, da je to in tako počel do izdaje sklepa. Utemeljeni so zato dvomi pritožnika o tem, da bo A. A., glede na to, da zadnjih 16 mesecev tega ni počel, poskrbel za varstvo premoženjskih pravic nasprotne udeleženke. Pritožnik se, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na računu ostal razpoložljivi del pokojnine, upravičeno sprašuje, kje je denar od pokojnin, ki sta jih prejela starša A. A. v času, ko sta bila nameščena v Center starejših Zimzelen Topolšica. In nenazadnje, glede na podano izvedensko mnenje, utemeljeno izpostavlja, da je željo nasprotne udeleženke, da si želi za skrbnika svojega sina, potrebno razumeti v mejah njene zmanjšane kognitivne sposobnosti, ko zaradi zdravstvenega stanja nima realnega vpogleda v svoje finančno stanje in dolgove.

11Sodišče prve stopnje, glede na to, da je A. A. že 27. 11. 2024 na CSD izjavil, da namerava do 31. 12. 2024 poravnati celoten dolg do Centra starejših Zimzelen Topolšica, a tega nesporno ni storil, in glede na to, da se niti ni prepričalo (niti z zaslišanjem A. A.), ali je res iz materinega bančnega računa plačeval izdelke, ki sta jih starša naročila, kot je navedel v izjavi na CSD dne 27. 11. 2024, ni imelo osnove za to, da je v ravnanju zaslišanega, ki se je sicer tudi na naroku 30. 4. 2025 zavezal, da bo v postavljenem roku štirih mesecev dolg poplačal v celoti, prepoznalo pristno željo po pomoči in optimalnem upravljanju s premoženjem nasprotne udeleženke ter skrbjo za njeno dobrobit. Navkljub temu, da je bil do naroka dolg zmanjšan za že zgoraj navedene zneske, na podlagi dosedanjih ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč pritrditi oceni prvostopenjskega sodišča, da je predvidevati, da bo A. A. kot skrbnik ravnal s premoženjem nasprotne udeleženke tako, da bo upravljal njene razpoložljive prihodke maksimalno in optimalno v njeno korist, da ne bo zapadala v nove dolgove in nove izvršilne postopke. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč, glede na ugotovitev, da je nasprotni udeleženki kot dolžnici v več izvršilnih postopkih, ostal razpoložljivi del dohodka, njene pokojnine, ki je dosegal 70 % minimalnega dohodka, in glede na nesporno dejstvo, da je bil A. A. pooblaščen na bančnem računu nasprotne udeleženke ter da je na CSD dne 27. 11. 2024 izjavil, da je iz maminega bančnega računa plačeval za izdelke, ki sta jih starša naročala, ugotoviti, kako je bil denar na bančnem računu nasprotne udeleženke porabljen. V ta namen bi moralo opraviti ustrezno materialnoprocesno vodstvo in pozvati udeleženca A. A. na podajo ustreznih navedb in dokazov glede na njegovo izjavo na CSD. Šele po ugotovitvi, katere izdelke (vrsta in cena izdelkov) sta starša naročila in jih nista plačala, in ugotovitvi, da jih je res plačal sin nasprotne udeleženke z denarjem, ki ga je imela na bančnem računu, in nadaljnji ugotovitvi, da ni razpolagal z razpoložljivim denarjem na bančnem računu v svojo korist, bi lahko sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, ali je materine dohodke upravljal v njeno korist.

12Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo v celoti in ne zgolj v II. točki izreka, saj gre v točkah I. do III. izreka izpodbijanega sklepa (odločitev o glavni stvari) za enotno oziroma soodvisno odločitev, v IV. točki (stroški postopka) pa za odločitev, ki je odvisna od tega, ali je oseba bila postavljena pod skrbništvo, o čemer bo ponovno odločeno v novem postopku, in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je glede na naravo stvari in okoliščine primera, sploh ob dejstvu, da je potrebno izvesti še ustrezno materialnoprocesno vodstvo, ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti zgoraj navedene pomanjkljivosti. Gre za sklop dejanskih vprašanj, ki bi bila obravnavana na pritožbeni stopnji in bi se o njih vsebinsko izreklo prvič šele pritožbeno sodišče. S tem pa bi bili udeleženci prizadeti v pravici do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem postopku postopati, kot je obrazloženo v prejšnjem odstavku in ponovno odločiti o predlogu za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo in predlogu udeleženca A. A., da bi prevzel naloge skrbnika.