VSM Sklep I Cp 833/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) z dne 8. 7. 2025 za oprostitev plačila sodne takse, v II. točki izreka tožniku naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 165,00 EUR v roku 15 dni in v III. točki izreka tožnika opozorilo na posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku.

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno odločilo, da družina tožnika prejme več, kot je cenzus za taksno oprostitev oziroma brezplačno pravno pomoč, saj cenzus, ki za štiri osebe znaša 3.952,72 EUR, ni presežen. Sodišče je napačno določilo tudi vrednost nepremičnin v lasti tožnika in njegove žene. Parcela št. 1 je del dvorišča in je na njej drvarnica, kurilnica ter shramba, kar vse sodi zraven hiše, v kateri živi tožnik z družino. Smešne so trditve, da je vrednost navedenega 11.300,00 EUR. Prav tako so smešne trditve o vrednosti solastniškega dela žene tožnika na parceli št. 2, saj na parceli ne stoji nobena stavba, ampak šotor, namenjen spravilu sena, katerega vrednost ne more biti več kot 2.000,00 EUR. Sodišče bi lahko vpogledalo v realno sliko stanja in bi ugotovilo, da podatki GURS ne držijo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in predlogu za taksno oprostitev ugodi, podredno pa, da vrne zadevo v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP.

5Sicer pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi pravilno materialnopravno odločilo. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da premoženjski kriterij za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo.

6Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1), pri čemer sodišče ne glede na to določbo v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je v II. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da morata biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjena dva kriterija, in sicer tako dohodkovni kriterij iz drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), to je, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 988,48 EUR, kot tudi premoženjski kriterij iz 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), to je, da prosilec in njegovi družinski člani nimajo premoženja, ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 23.716,32 EUR.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da družina tožnika prejme več, kot je cenzus za brezplačno pravno pomoč, saj cenzus, ki za štiri osebe znaša 3.952,72 EUR, ni presežen. Pritožbeni očitek se nanaša (le) na dohodkovni kriterij, ki ga sodišče prve stopnje iz razloga, ker je ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega kriterija, niti ni presojalo. Ker morata biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (in oprostitev plačila sodne takse) izpolnjena oba kriterija hkrati, že neizpolnjevanje premoženjskega kriterija pomeni, da tožnik ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (četudi dohodkovni cenzus, ki za štiri osebe znaša 3.952,72 EUR, ni presežen).

8V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vrednost nepremičnin oziroma na njih stoječih objektov, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje pridobi navedene podatke po uradni dolžnosti z vpogledom evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) o posplošenih vrednostih nepremičnin. V kolikor predlagatelj meni, da so podatki napačni, mora to najprej (konkretizirano) zatrjevati, nato pa še dokazati. V postopku odločanja o taksni oprostitvi se namreč uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP). Taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev taks na predlagatelju. Če želi predlagatelj uživati privilegij oprostitve plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju.

9Tožnik je glede objekta na parceli št. 3675, k. o. ..., navedel le, da so smešne trditve, da je njegova vrednost 11.300,00 EUR, pri čemer ni pojasnil kakšna (konkretno, opredeljeno v EUR) naj bi bila vrednost objekta. Glede vrednosti objekta na parceli št. 2911, k. o. ..., je tožnik sicer navedel, da njegova vrednost ne more biti več kot 2.000,00 EUR, vendar za to ni predložil nobenih dokazov. Pritožbeno sodišče (enako pa velja tudi za sodišče prve stopnje) samo ne razpolaga s strokovnimi znanji, z uporabo katerih bi lahko na podlagi predloženih fotografij ocenilo vrednost posameznih nepremičnin oziroma presodilo, ali je vrednost, ki je navedena v evidencah GURS, pravilna/realna. Tožnik bi zato moral sodišču predložiti dokaze, na podlagi katerih bi se lahko sodišče prepričalo o resničnosti njegovih trditev o drugačni vrednosti nepremičnin (takšen dokaz je lahko na primer cenilno poročilo o vrednosti nepremičnine, ki ga izdela (sodni) cenilec), česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil.

10Sprejete odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da objekt na parceli št. 3675, k. o. ... sodi k hiši, v kateri živi tožnik. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se ne upošteva (le) stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri stranka dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno bivališče (prvi odstavek 12.a člena ZST-1 v zvezi s 27. členom ZSVarPre in prvim odstavkom 18. člena ZVPJS). Vsi ostali objekti, ki so v evidencah GURS evidentirani kot samostojni objekti, poleg tega pa stojijo še na samostojnih parcelah, s katerimi je možno ločeno razpolagati, niso izvzeti, zato je sodišče prve stopnje njihovo vrednost pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika pravilno upoštevalo.

11Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.