VSL Sklep Cst 252/2025

1. Pritožbi zoper 1. točko izreka se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi za znesek 5.341,49 EUR. V preostalem nespremenjena delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka potrdi.

2. Pritožbi zoper 2. točko izreka se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo (1. točka izreka). Sklenilo je, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 1. 5. 2025, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka, procesno dejanje 74, v nadaljevanju p. d.). Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovornim razlogom, da je razlika med preostankom razdelitvene mase po izračunu dolžnika 8.987,05 EUR v primerjavi z izračunom upravitelja. Za omenjeni znesek bi moral biti ostanek razdelitvene mase višji. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pojasnilo v odgovoru na ugovor upravitelja, in sicer, da dolžnik v svojem izračunu ni upošteval naslednjih postavk: 1. nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev, ki v skladu s 7. členom Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik), znaša 7.502,10 EUR; 2. sodne takse za razdelitev, ki v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1) znaša 233,70 EUR in 3. vrnitve predujma na podlagi sklepa stečajnega sodišča z dne 16. 9. 2024, pri čemer je pritožnik upošteval le 61 EUR nadomestila Ajpes za objave v postopkih zaradi insolventnosti, preostanka vrnjenega predujma v višini 1.251,25 EUR pa ni upošteval. Seštevek navedenih postavk je enak znesku 8.987,05 EUR, ki ga ugovarja dolžnik. Na podlagi odločitve sodišča o ugovoru je upravitelj izdelal končni načrt končne razdelitve, ki je sestavni del drugega dela izreka tega sklepa (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).

Pritožba dolžnika

2Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in je smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP (p. d. 76). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pri tem je poudaril, da ne vlaga pritožbe v zvezi z višino preostanka razdelitvene mase v znesku 116.035,51 EUR.

3Upravitelj je odgovoril na pritožbo (p. d. 85) in sodišču druge stopnje predlagal, da dolžnikovo pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Poudaril je, da dolžnik v pritožbi ponavlja stališče, ki ga je oblikoval v ugovoru, in da ni navajal nič drugega. Pojasnil je še, da razliko med končno razdelitvijo in posodobljenim končnim seznamom preizkušenih terjatev v višini 950,09 EUR predstavljajo zakonske zamudne obresti od dneva začetka stečajnega postopka do dneva načrta končne razdelitve.

4Pritožba je deloma utemeljena, deloma ni utemeljena.

O deloma utemeljeni pritožbi (iz drugih razlogov)

5Izpodbijani sklep je bil izdan 6. 5. 2025. Dolžnik pa je ugovarjal tudi sklepu sodišča prve stopnje o nadomestilu upravitelja v znesku 7.502,10 EUR z dne 9. 5. 2025. Iz podatkov elektronskega spisa izhaja, da je o dolžnikovem ugovoru, kjer se dolžnik ni strinjal z višino nadomestila upravitelju, sodišče prve stopnje odločilo 11. 6. 2025 (p. d. 82). Sodišče druge stopnje je s sklepom Cst 217/2025 z dne 30. 9. 2025 (p. d. 95) pritožbi dolžnika delno ugodilo, tako da je upravitelj upravičen do zneska nadomestila 2.160,61 EUR namesto 7.502,10 EUR. Sklep o odmeri nadomestila upravitelju je tako pravnomočen. Razlika med navedenima zneskoma znaša 5.341,49 EUR. V tem delu je torej ugovor dolžnika, čeprav iz drugih razlogov utemeljen in je zato sodišče druge stopnje za navedeni znesek pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka delno spremenilo tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa. Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP; 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O neutemeljenem delu pritožbe

6Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje razlogom v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na strošek sodne takse za razdelitev, v skladu z ZST-1, ki znaša 233,70 EUR. Ta je tudi materialno pravno pravilen, ker je odmerjen v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZST-1 (od unovčene stečajne mase) v zvezi s 5. 2 (a) točko Taksne tarife. Zato zaradi odločitve sodišča druge stopnje v tem sklepu o delno utemeljenem ugovoru dolžnika, osnova za izračun sodne takse ni spremenjena.

7Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 9. 2024, (p. d. 39, pravnomočen 2. 10. 2024) odločilo o vrnitvi zneska predujma v višini 1.251,25 EUR. Sodišče druge stopnje je tudi pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nanj vezano.

8Dolžnik v ugovoru ni nasprotoval znesku priznanih terjatev upnikov v višini 7.764,94 EUR, ki so bile navedene v posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev. Tem zneskom bi lahko nasprotoval le še v ugovoru proti načrtu končne razdelitve (prvi odstavek 364. člena ZFPPIPP). Sodišče namreč s sklepom o končni razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 365. člena v zvezi s 373. členom in 369. členom ZFPPIPP). S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP). Zato sodišče druge stopnje nasprotovanja dolžnika o priznanih terjatvah upnikov v višini 7.764,94 EUR ni presojalo, ker so to nova dejstva in dolžnik ni pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel zatrjevati do konca ugovornega postopka (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sicer pa je upravitelj v odgovoru na pritožbo navedel, da je razlika med zneskoma v posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev in načrtom končne razdelitve v višini 950,09 EUR znesek izračunanih zakonskih zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka do dneva načrta končne razdelitve.

9Odločitev kot celota katere del je tudi odločitev sodišča prve stopnje o višini ostanka razdelitvene mase, ki pripada dolžniku, je medsebojno povezana in je odvisna od odločitve o ugovoru dolžnika. Zato sodišče druge stopnje ne pritrjuje dolžniku, da je o znesku 116.035,51 EUR že pravnomočno odločeno. Dolžnik bo glede na pravnomočno odločitev o ugovoru, kot izhaja iz izreka tega sklepa, dobil višji znesek preostanka razdelitvene mase od 116.035,51 EUR, kot je bilo navedeno v končnem načrtu končne razdelitve. Zato ni nobene bojazni, da dolžnik ne bi prejel navedenega zneska.

10Sodišče druge stopnje je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo v navedenem delu zavrnilo in izpodbijani sklep, kot izhaja iz izreka tega sklepa, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).