82. člen ZFPPIPP

Dokler ne bo izdelan dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in pravice niso dokončno priznane, v bistvu sploh ni jasno, kakšna je dejanska višina glasovalnih pravic, saj te niso pravnomočno priznane in ni mogoče zanesljivo ugotoviti njihove dejanske višine. Tako upnik ne izpolnjuje pogojev ene desetine glasovalnih pravic iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP za podajo takšnega predloga in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oblikovanje upniškega odbora.

Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP). S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP).

V trenutku odločanja o pritožbi iz javno dostopnega posodobljenega končnega seznama prijavljenih in preizkušenih terjatev do dolžnika izhaja, da je upnik E., d. d. - v stečaju (pod zaporedno št. 17 ) še vedno naveden kot upnik dolžnika in da iz opomnika na napotitev na pravdo izhaja, da o zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani XI Pg 1048/2023, še ni bilo pravnomočno odločeno. Upnik E., d. d. - v stečaju je imel procesno legitimacijo za vložitev ugovora, ta je podana tudi v času odločanja v pritožbenem postopku. Sklep s katerim sta bila navedena upnika potrjena kot nova člana upniškega odbora dolžnika, je bil izdan po višji pravosodni svetovalki. (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Po vloženem ugovoru upnika E., d. d. - v stečaju, je sodnica odločala o ugovoru in je spremenila odločitev višje pravosodne svetovalke (3. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP). Sodišče je pri presoji (ne) utemeljenosti ugovora pravilno najprej presojalo izpolnjevanje pogojev za izvolitev predlaganih upnikov po petem odstavku 83. člena ZFPPIPP in je predlog pritožnika in upnika C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo. Do enakega rezultata bi sodišče prišlo, če bi sklep o izvol

ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP). ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Al

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravil

Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo

Edini relevanten kriterij za imenovanje člana upniškega odbora je v poslovnih knjigah dolžnika navedena navadna terjatev upnika in ne izid preizkusa terjatev, ker postopek preizkusa še ni izveden (sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen).

Glede na to, da po 252. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, je logično, da se v poslovnih knjigah dolžnika izkazujejo in kot merilo za imenovanje članov upniškega odbora upoštevajo do začetka stečajnega postopka nastale terjatve. V obravnavani zadevi sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen. Iz upraviteljičinega prikaza terjatev upnikov po višini za potrebe imenovanja upniškega odbora z dne pa izhaja, da je drugi po višini svoje terjatve upnik Ž. Š. s pogojno terjatvijo v višini 425.026,91 EUR, če bo kot solidarni porok plačal dolg stečajnega dolžnika in v višini, kot ga bo plačal. V navedeni višini torej na dan začetka stečajnega postopka Ž. Š. še ni pridobil regresne terjatve do stečajnega dolžnika.

V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP. V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.

Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

Razvezni pogoj pomeni nastanek nekega, med pogodbenimi strankami vnaprej dogovorjenega dejstva, ki povzroči, da preneha pravni temelj medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ki so s sklenitvijo pogodbe nastale. Glede terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, bi morala biti napotena na pravdo stečajna upraviteljica, ne pa vsak upnik. Tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker upnica ni omenjene pomote ugovarjala z ugovorom proti osnovnemu seznamu terjatev, ne more več s pritožbo zoper ta sklep izpodbijati pravilnosti podatkov o terjatvi.

Podatki, ki jih navaja upnik, niso usklajeni s poslovnimi knjigami dolžnika. ZFPPIPP pa ne določa, da bi se sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje se je pri imenovanju upniškega odbora pravilno oprlo na seznam upnikov z najvišjimi terjatvami, ki izhaja iz dolžnikovih poslovnih knjig.

ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.