VSC Sodba PRp 198/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje.

II. Obdolženka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo obdolženko spoznalo za odgovorno storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, ji izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom "B" kategorije ter odločilo, da je obdolženka dolžna plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 250,00 EUR, pri čemer je globo dolžna plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Pred izdajo navedene sodbe je sodišče prve stopnje s sklepom PR 666/2024 z dne 5. 9. 2024, zoper katerega ni posebne pritožbe, zavrnilo predlog obdolženke za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

2V pritožbi zoper sodbo se pritožuje obdolženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Vsebinsko izpodbija le zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Smiselno predlaga ugoditev pritožbi ter vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica v pritožbi zatrjuje, da prekršek priznava, da sprejema kazen 18 kazenskih točk (KT) in bo plačala tudi globo 1.200,00 EUR. Naproša zgolj za pogojno vrnitev vozniškega dovoljenja, ker ga nujno potrebuje za prevoz v službo in nezmožnost lastnega prevoza lahko zanjo pomeni izgubo službe, posledično pa tudi nezmožnost zagotoviti šolanje za hčerko.

5Skladno z drugim odstavkom 113.d člena ZP-1 sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja le, če iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je oseba telesno in duševno zmožna za vožnjo motornih vozil, in če narava in pomen očitane kršitve, osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa.

6Sodišče prve stopnje je obdolženkin predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrnilo v posledici zaključka, da vrnitev ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa. Navedeni zaključek je sprejelo po presoji narave in pomena očitane kršitve, osebnosti obdolženke in njenega prejšnjega življenja.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženkino obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, (celo v času, ko še ni potekla preizkusna doba po sklepu EPVD 657/2023 z dne 20. 9. 2023, s katerim ji je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), kar kaže na voznico, katere osebnost in njeno prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neogibno potreben. Iz podatkov o predkaznovanosti je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila obdolženka s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 275/2023 z dne 25. 4. 2023, ki je postala pravnomočna 2. 6. 2023, spoznana za odgovorno storitve istovrstnega, celo enakega prekrška (prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP).

Zato tudi s pritožbenim izpostavljanjem potrebe po vozniškem dovoljenju zaradi preživljanja sebe in hčere, pritožnica ne more biti uspešna, saj je ob tako ugotovljenih dejstvih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je za varnost ljudi in premoženja pred ogrožanjem v cestnem prometu začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben oziroma da vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja obdolženki ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa.

7Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8Obdolženka ni uspela z vloženo pritožbo, zato mora v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.