VSL Sklep II Cp 1984/2024

I. Pritožba triindvajsete in štiriindvajsete udeleženke zoper popravni sklep z dne 4. 10. 2023 se zavrže.

II. Pritožba sedme udeleženke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Sedma udeleženka je dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-218, stoječi na parcelah številka 2435/1, 2435/2, 2435/3, vse k. o. X, z naslovom Cesta 55, 55a, 55b in 55c, Ljubljana, obstoji etažna lastnina (B/II. točka izreka sklepa). Ugotovilo je obstoj splošnih skupnih delov stavbe in posameznih delov stavbe (B/II. in B/III. izreka sklepa), v B/IV. točki izreka sklepa pa obstoj dodatnih splošnih skupnih delov stavbe, med drugim je ugotovilo, da med splošne skupne dele stavbe sodita še dela z ID znakom 0000-218-451 (v nadaljevanju del 451) in 0000-218-454 (v nadaljevanju 454). V B/V. točki izreka sklepa je ugotovilo idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe (PDS). V točkah B/VI. in B/ VII. izreka sklepa je ugotovilo posebne skupne dele stavbe, v točki B/VIII. pa, kateremu posameznemu delu ugotovljeni posebni skupni deli služijo. Ugotovilo je lastninsko pravico na delih 0000-218-448, 0000-218-449 ter 0000-218-129 in 0000-218-130 (točke B/IX. in B/X. ter B/XI. izreka sklepa), v zadnji točki izreka B/XII. pa je ugotovilo, kateri deli stavbe, ki so v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni deli stavbe, po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine, ne obstojijo več.

2V nadaljevanju je sodišče prve stopnje dne 4. 10. 2023 izdalo popravni sklep, s katerim je popravilo XI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

3S sklepom z dne 6. 9. 2024 je spremenilo XI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 12. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 10. 2023. Zoper sklep II N 661/2017 z dne 6. 9. 2024 se nihče izmed udeležencev postopka ni pritožil in je postal pravnomočen 15. 10. 2024 (list. št. 681 spisa).

4Sedma udeleženka se pritožuje zoper IV. točko izreka sklepa, ki se nanaša na dela stavbe z ID znakoma 0000-218-451 in 0000-218-454. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da sta dela stavbe 451 in 454 posebna skupna dela stavbe, ki služita posameznim delom stavbe št. 423, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435, 436, 437, 438, 440, 441, 443, 422, 427, 439 in 442 v stavbi št. 218. Dela 451 in 454 sta glede na zasnovo stavbe dostopna le skozi povsem ločen vhod iz Ceste (del stavbe 422), zaradi česar nikakor ne moreta služiti kot splošna skupna dela stavbe. Da sta dostopna izključno posameznim delom stavbe, ki so v izključni lasti sedme udeleženke, je sodišče ugotovilo na naroku in ogledu 3. 4. 2023. Sodišče je spregledalo, da se kot posebni skupni del stavbe določijo deli stavbe, ki so že v svoji zasnovi namenjeni zgolj uporabi nekaterih etažnih lastnikov, za kar gre tudi v tem primeru. Glede tega je sodišče spregledalo, da nihče od udeležencev v postopku ni trdil nasprotnega. Med postopkom ni bilo postavljene trditve, da naj bi bila zasnova stavbe drugačna, kot je danes. Nasprotna udeleženka je v vlogi z dne 7. 2. 2023 sicer navajala le domnevne spremembe notranjega tlorisa v lasti sedme udeleženke, na kar je slednja odgovorila na naroku 3. 4. 2023, nikoli pa ni oporekala zatrjevani zasnovi stavbe glede dostopnosti terase (del 454) in shrambe (del 451). V postopku po ZVEtL-1 se subsidiarno uporablja ZPP, ki določa, da se štejejo dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez razlogov, za priznana. Ker je šlo za priznano dejstvo, ga ni bilo treba dokazovati, poleg tega pa je sedma udeleženka tudi sicer predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja. S tem ko sodišče tega dokaza ni izvedlo, ji je dejansko odvzelo možnost dokazovanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Uveljavlja kršitev 285. člena ZPP, saj tudi če pritožnica ne bi podala dovolj konkretnih trditev in predlogov, ki bi potrjevali, da je stavba res zasnovana na tak način, bi jo moralo sodišče na ustrezen način na to opozoriti. Pritožnica k pritožbi prilaga članek Brede Mihalič iz Vodnika po arhitekturi, ki obravnava predmetno stavbo, iz katerega izhaja, da je bila v prvem nadstropju predvidena dvoetažna restavracija, povezana s klubskimi prostori. V načrtih zasnovana restavracija naj bi se iz notranjosti objekta razširila na veliko teraso na petih mogočnih, čokatih stebrih. Glede argumentov sodišča prve stopnje, ki je navedlo, da terasa predstavlja tudi nadstrešek nad vhodom v stavbo in da naj bi obnovo navedene terase financirali vsi etažni lastniki, pa udeleženka odgovarja, da okoliščina, kdo je nosil stroške sanacije, ni pomembna, poleg tega pa je potrebno ločiti nadstrešek kot gradbeni element zgradbe, ki je seveda že na podlagi zakona splošni skupni del stavbe, od same terase kot funkcionalnega prostora.

Glede prostora 451 v sklepu ni razlogov, saj je sodišče podalo le razloge glede terase. Prostor 451 predstavlja shrambo pod stopnicami, v katerem ni niti stojne višine, ki je tudi dostopen izključno in samo iz prostorov v lasti sedme udeleženke, kar se nikoli ni spremenilo. Pred postopkom dela 454 in 451 še nista bila vpisana v kataster stavb, zato zanju domneve iz 23. člena nikoli niso veljale, razen domneve iz 5. člena ZVEtL-1, ki velja za atrije in določa, da so atriji sestavine posameznih delov stavbe, katerim pripadajo, zemljišče pod atriji pa je pripadajoče zemljišče stavbe. Pri terasi, ki je dostopna zgolj iz določenih posameznih delov in ni dostopna iz splošnih skupnih delov stavbe, bi morali po analogiji z atriji teraso šteti kot posebni skupni del tistih delov stavbe, ki jo lahko uporabljajo in imajo do nje dostop, sam nadstrešek kot gradbeni element stavbe pa je seveda splošni skupni del stavbe.

5Triindvajseta in štiriindvajseta udeleženka se pritožujeta zoper popravni sklep z dne 4. 10. 2023. Predlagata, da prvostopenjsko sodišče samo odloči o pritožbi na podlagi določila drugega odstavka 36. člena ZNP-1 in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Če prvostopenjsko sodišče ne bo odločalo o pritožbi, naj o njej odloči pritožbeno sodišče.

6Nasprotna udeleženka ter devetindvajseta udeleženka v odgovoru na pritožbo sedme udeleženke predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa v izpodbijanem delu. Ostali udeleženci na pritožbo sedme udeleženke in na pritožbo triindvajsete ter štiriindvajsete udeleženke niso odgovorili.

O pritožbi sedme udeleženke:

7Pritožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da sta dela 451 in 454 splošna skupna dela stavbe, saj meni, da predstavljata posebna skupna dela, o čemer pa med udeleženci postopka ni soglasja.

8Če med udeleženci postopka o tem, kakšne vrste skupnega dela je posamezni skupni prostor, ni spora¹, sodišče to ugotovi v skladu s soglasno voljo (18. člen ZVEtL-1). Če pa je ta položaj sporen, mora sodišče spor o tem razrešiti s standardom verjetnosti (24. člen ZVEtL-1). Pri tem se lahko za posebne skupne dele določijo tisti prostori, za katere je verjetno, da so bili v času veljavnosti Zakona o pravicah na delih stavb (ZPDS/76) posebni skupni deli stavbe. Sodišče razmerij v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine ne ureja na novo ali konstitutivno, temveč z verjetnostjo ugotavlja obstoječa razmerja.

9Pritožba navaja, da je pritožnica v postopku trdila, da sta dela 451 in 454 že v skladu z zasnovo stavbe namenjena zgolj vsakokratnim lastnikom posebnih delov, ki so v njeni lasti, čemur ostali udeleženci v postopku niso nasprotovali. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen, saj je nasprotna udeleženka temu izrecno nasprotovala v vlogi z dne 9. 2. 2023 (list. št. 479) z navedbami, da je pritožnica na svojih prostorih povsem spremenila notranjo razporeditev (tloris), s čimer je prišlo tudi do sprememb notranjih povezav med posameznimi prostori glede na prvotno zasnovo, za kar nasprotna udeleženka nikoli ni podala soglasja in ji tudi ni znano, da bi pritožnica za takšne posege pridobila gradbeno dovoljenje. Glede na tako povzete navedbe nasprotne udeleženke ne drži, da udeleženci v postopku niso nasprotovali navedbi pritožnice, da sta bila dela 451 in 454 glede na zasnovo stavbe namenjena zgolj uporabi nekaterih etažnih lastnikov. Zato sklicevanje na določilo 214. člena ZPP, ki določa, da se štejejo za priznana dejstva, ki jih stranka ne zanika, ni utemeljeno.

10Pritožnica izpostavlja tudi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Očitek pritožbe ni utemeljen, saj v postopku ni bilo sporno, da je dostop do delov 451 in 454 možen zgolj preko posameznih delov, ki so v lasti pritožnice, o čemer se je, kot izpostavlja pritožba, sodišče prepričalo na ogledu. Ker ta okoliščina v postopku ni bila sporna, tudi izvedba dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni bila potrebna. Sodišče namreč v skladu z določilom 287. člena ZPP ni dolžno izvesti dokaza zaradi ugotovitve dejstva, ki je že dokazano. Vprašanje, ali določen del predstavlja splošni ali posebni skupni del pa je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče, in ne sodni izvedenec.

11Pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo kršitev iz 285. člena ZPP, ker pritožnice ni pozvalo na podajo konkretnih trditev in predlogov, ki bi potrjevali, da je stavba res zasnovana tako, da dela 451 in 454 služita le delom v lasti pritožnice, ni utemeljen. Glede na to, da je sodišče z dopisom z dne 17. 12. 2021 (list. št. 402) vse udeležence postopka in tudi pritožnico, pozvalo, naj podajo navedbe o tem, ali nevpisani deli stavbe predstavljajo splošne ali posebne skupne dele, pri čemer naj se opredelijo tudi do predloga pritožnice o razdelitvi skupnih delov na tiste, ki služijo poslovnemu delu stavbe in tiste, ki služijo le stanovanjskemu delu stavbe, očitek pritožbe, da bi moralo sodišče pritožnico v skladu z določilom 285. člena (materialno procesno vodstvo) še dodatno pozivati na dopolnitev navedb, ni upravičen. Zato očitek, da gre v izpodbijanem delu za sklep presenečenja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen.

12Pritožbena navedba, da je bila v obravnavani stavbi v prvem nadstropju zasnovana dvoetažna restavracija, ki naj bi se iz notranjosti razširila na veliko teraso na petih mogočnih stebrih, kar izhaja iz pritožbi priloženega članka Brede Mihalič, objavljenega v Vodniku po arhitekturi, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), pri čemer pritožnica ni navajala, zakaj tega dokaza ni mogla priložiti sodišču do prvega naroka brez svoje krivde.

13Pritožbeno sodišče se ne strinja z navedbo pritožbe, da je nepomembno, kdo je v preteklosti nosil stroške sanacije terase. Glede na to, da so stroške sanacije terase, ki je hkrati nadstrešek nad vhodom v stavbo, sanirali vsi etažni lastniki, pritožnica pa pravnega naslova, da je ob nakupu prostorov v stavbi kupila tudi teraso in shrambo pod stopnicami, ni izkazala (položaj kupljenih delov je bil razviden iz zemljiške knjige), česar v pritožbi tudi ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta dela 451 in 454 splošna skupna dela stavbe. To pa ni ovira, da pritožnica zatrjevanih stvarno pravnih upravičenj ne uveljavi v drugem postopku, saj lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oz. v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

14Pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede dela 451, ni upravičen, saj iz 20. točke izpodbijanega sklepa obrazložitve izhaja, da se razlogi za zavrnitev navedb pritožnice, s katerimi se je zavzemala za določitev delov 451 in 454 kot posebnih skupnih delov, nanašajo na oba obravnavana prostora, torej poleg terase tudi na shrambo (451). Zato očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

15Sodišče ugotovi skupne prostore v skladu z domnevami iz 23. člena ZVEtL-1², zaradi česar pritožbeno navajanje, da za dela stavbe 451 in 454 domneve iz 23. člena ZVEtL-1 ne veljajo, ni utemeljeno. Sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje glede pravnega položaja terase uporabiti analogijo z atriji, ni utemeljeno, saj se določilo petega odstavka 23. člena ZVEtL-1 nanaša izrecno le na atrije.

16Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).

17ZVEtL-1 posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP-1. Ta v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je pritožnica dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka in devetindvajseta udeleženka stroškov pritožbenega postopka nista priglasili.

O pritožbi triindvajsete in štiriindvajsete udeleženke zoper popravni sklep z dne 4. 10. 2023

18Pritožba ni dovoljena.

19V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena v primeru, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

20V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom II N 661/2017 z dne 6. 9. 2024 spremenilo XI. točko sklepa sodišča prve stopnje II N 661/2017 z dne 12. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 10. 2023. Sklep z dne 6. 9. 2024, s katerim je bil popravni sklep spremenjen, je postal pravnomočen 15. 10. 2024, saj se nihče izmed udeležencev zoper njega ni pritožil.

21Pritožba torej izpodbija nekaj, o čemer je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo drugače, kot je bilo odločeno s popravnim sklepom z dne 4. 10. 2023. Zato triindvajseta in štiriindvajseta udeleženka nimata pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani popravni sklep z dne 4. 10. 2023 (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker triindvajseta in štiriindvajseta udeleženka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani popravni sklep nista izkazali pravnega interesa, je bilo treba njuno pritožbo zavreči (prvi odstavek 365. člena ZPP).

22Triindvajseta in štiriindvajseta udeleženka stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel.

¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2023, stran: 148, 149.
² Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2023, stran: 185.