UPRS Sklep IV U 52/2025-3

I. Tožba se zavrže.

II. Tožnik sam krije svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se predlog odvetnika B. B. za odmero stroškov zavrže.

2V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila prosilcu A. A. (tožniku v tem upravnem sporu) dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (BPP) v individualnem delovnem sporu z odločbo Bpp 66/2024 z dne 6. 6. 2024, za izvajanje katere je bil določen odvetnik B. B., ki je 13. 3. 2025 vrnil izpolnjeno napotnico in dokazila o opravljenih storitvah. Predlog odvetnika za odmero stroškov je kot prepoznega zavrglo na podlagi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker je odvetnik napotnico predložil 13. 3. 2025, kar je po poteku 15 dnevnega roka, odkar mu je bil 6. 2. 2025 vročen izvod overjene in podpisane sodne poravnave, ki je bila sklenjena v postopku, za katerega je bila prosilcu dodeljena BPP.

3Zoper navedeni sklep je upravičenec do BPP vložil tožbo v upravnem sporu. Zavrženju predloga za odmero stroškov nasprotuje in navaja, da je tožnik sodno poravnavo res prejel 6. 2. 2025, vendar je v njej zapisano, da bo o stroških postopka zakonita sodnica odločila s posebnim sklepom. To pomeni, da s sklenjeno sodno poravnavo ni bilo odločeno o vseh vprašanjih v postopku na prvi stopnji, za kar je bila odobrena BPP. Sklep o stroških je bil izdan 3. 3. 2025, tožnik ga je prejel 7. 3. 2025 in je tako 13. 3. 2025 pravočasno v roku 15 dni predložil napotnico na sodišče. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki naloži, da odloči o priglasitvi stroškov v roku 30 dni. Zahteva tudi povrnitev stroškov v upravnem sporu.

4Tožba ni dovoljena.

5V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče tožbo zavrže, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

6Obravnavano tožbo v upravnem sporu je vložil tožnik A. A., ki je bil prosilec v postopku dodelitve BPP in je na podlagi odločbe Delovnega sodišča v Celju Bpp 66/2024 z dne 6. 6. 2024 upravičen do BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca. Za izvedbo BPP je bil določen odvetnik B. B. Ta je 13. 3. 2025 vložil zahtevek za plačilo nastalih stroškov BPP v obliki napotnice, ki pa je bil z izpodbijanim sklepom zavržen iz razloga, ker naj bi odvetnik napotnico predložil po poteku zakonskega roka.

7Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnika B. B. za plačilo stroškov izvajanja BPP, zaradi česar v pravice ali pravne koristi tožnika kot upravičenca do BPP z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. To pomeni, da je za vložitev tožbe zoper takšen sklep aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec BPP. Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZBPP je namreč odvetnik tisti, ki je dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi, o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči pa organ za BPP odloči na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja je zato lahko le izvajalec BPP (odvetnik), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je pravici do priznanja nagrade in potrebnih stroškov za izvajanje BPP.¹

8Četudi bi upravičencu do BPP pripadal položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov v BPP, ki bi v postopku odmere varoval svoj pravni interes, tj. (morebitno) obveznost vračanja sredstev, ki pa je odvisna od odločitve v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP in od dejanskega izplačila zneska odvetniku (prim. šesti odstavek 40. člena ZBPP in prvi odstavek 49. člena ZBPP), v konkretni zadevi, ko je bila zahteva za odmero odvetniških stroškov zavržena, ta odločitev ne vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca do BPP, saj do tožnikove morebitne obveznosti vračanja ne more priti, saj je bila odvetnikova zahteva zavržena in mu torej niso bili priznani nobeni stroški oz. nagrada. Pri tem je upoštevati tudi, da izvajalec BPP za opravljena dejanja BPP plačila ne more terjati neposredno od upravičenca oziroma so vsi takšni dogovori nični.²

9Po presoji sodišča prav tako ne more biti odločilno dejstvo, da tožnika v tem upravnem sporu zastopa pooblaščeni odvetnik, ki je bil izvajalec BPP, saj je v tožbi kot tožeča stranka jasno in nedvoumno naveden A. A., tj. upravičenec do BPP.

10Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo kot nedopustno na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

11Tožba ni prestala predhodnega preizkusa, zato je sodišče ni poslalo toženi stranki v odgovor (prvi odstavek 38. člena ZUS-1). Iz tega razloga se sodišče tudi ne opredeljuje do ostalih tožbenih navedb in dokaznih predlogov.

12Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka tega upravnega spora. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrglo, je tožnikov stroškovni zahtevek zavrnilo.

¹ Primerjaj sklep VSRS I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024 in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije (UPRS) II U 277/2024-3 z dne 26. 9. 2024.
² Primerjaj sklepe UPRS II U 277/2024-3 z dne 26. 9.2024, I U 160/2023-13 z dne 25. 8. 2023, II U 326/2022-20 z dne 16. 11. 2022.