VSK Sodba PRp 179/2025

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 1.907,50 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Kozina št. 0000122248775 z dne 3. 2. 2023, s katerim je bila storilka spoznana za odgovorno za prekrške iz uvoda te sodbe in ji je bila zanje izrečena enotna globa v znesku 13.050,00 EUR.

2Zoper sodbo se storilka pritožuje po svoji zagovornici. Vztraja, da je izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Predlagala je zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki ga sodišče ni izvedlo in je s tem storilki onemogočilo obrambo. Navodila so namreč v praksi podana tudi v ustni obliki. Predložila je pisno opozorilo, iz katerega izhaja, da je bil voznik opozorjen na spoštovanje vseh določil. Pravna oseba je izpolnjevala organizacijske zahteve in je svojim voznikom omogočala, da upoštevajo pravila o obveznih počitkih. Ugotovitev, da ni poskrbela za organizacijo delovnega procesa je v nasprotju s predloženimi dokazi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V prvem odstavku 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določena tako imenovana pridružitvena odgovornost pravnih oseb. Pravna oseba namreč sama fizično ne more storiti prekrška, storijo ga lahko samo fizične osebe. Te pa ne ravnajo v svojem imenu, temveč ravnajo pri izvajanju dejavnosti pravne osebe, v njenem imenu, na račun, v njeno korist in z njenimi sredstvi. Zato je za tak prekršek odgovorna tudi in zlasti pravna oseba. Odgovornosti se lahko razbremeni le v izjemnih primerih, ko je prekršek posledica ekscesa odgovorne osebe, do katerega je prišlo kljub korektnemu ravnanju pravne osebe. Trditveno in dokazno breme, da je šlo za tak primer, je na pravni osebi.

5V zahtevi za sodno varstvo je storilka navajala, da je svoje delavce seznanila s pravili glede obveznih počitkov, da je na spoštovanje pravil opozarjal tudi direktor, da ima sprejet ustrezen pravilnik, da redno organizira sestanke z vozniki. Neposredni storilec je bil že 13. 1. 2023 opozorjen, da ni upošteval navodil glede delovnega časa in obveznih počitkov. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da te navedbe (tudi če bi jih zakoniti zastopnik s svojim zaslišanjem potrdil) ne zadoščajo za ekskulpacijo. Že iz tega razloga sodišče z neizvedbo dokazov ni kršilo postopka. Pritožnica namreč ne napada razlogov sodišča, da je v dobi digitalne tehnologije sprejem in izvajanje ukrepov za preprečitev prekrškov pravnim osebam, ki izvajajo prevozništvo¹, precej olajšan in je položaj skoraj tak kot bi bila z voznikom v vozilu. Ker storilka ni trdila, da izvaja kakršnekoli ukrepe s pomočjo tehnologije oziroma ker niti v pritožbi ni pojasnila morebitnih upravičenih razlogov za neizvedbo tovrstnih ukrepov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilka ni izkazala, da bi v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe za preprečitev prekrška. Njena zahteva za sodno varstvo je bila zato pravilno zavrnjena.

6Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 1.907,50 EUR sodne takse za pritožbo.

¹ Zlasti pa to velja za prekrške po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.