VSL Sklep I Cp 1248/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razveljavitev sklepa etažnih lastnikov, ki se glasi:

"Etažni lastniki stavbe ID znak stavba 0000 - 0001 z naslovom A. trg 6 in 7, želimo in soglašamo, da se stavba razdeli na dve samostojni stavbi, tako da bo stavba na naslovu A. trg 6 v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru vodena kot samostojna stavba s svojim ID znakom, stavba na naslovu A. trg 7 pa kot druga samostojna stavba s svojim ID znakom."

2Predlagatelj zoper sklep vlaga pritožbo. V njej kot bistveno navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo določbi 25.a in 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Sodišče je predlog zavrglo na podlagi ocene, da so v petem odstavku 29. člena SZ-1, ki razširja pravico izpodbijanja sprejetih sklepov tudi na posle, ki presegajo redno upravljanje, omenjeni le posli iz tretjega, ne pa tudi iz drugega odstavka 29. člena SZ-1. Po drugi strani isto sodišče vse od sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) vztraja, da je treba njegov 41. člen (poenoteno upravljanje) razlagati tako, da se uporablja tudi za stavbe, ki imajo enega upravnika, vendar se upravljajo po vhodih. Torej sodišče v primeru 41. člena SZ-1E razlaga zakon, medtem ko se v primeru 29. člena SZ-1 drži njegovega dobesednega pomena. Predlagatelj opozarja na razlago besedne zveze "več oseb" v sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 44022/2017 z dne 23. 1. 2025. Okrajno sodišče v Ljubljani je v več preteklih postopkih pri razlagi besedne zveze "več upravnikov" uporabilo razlagalni in ne jezikovni pristop. Predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče na enak način ravna pri razlagi 29. člena SZ-1.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da odločitev o delitvi sedaj enotne stavbe z naslovom A. trg 6 in 7 (ID znak: stavba 0000 - 0001) na dve ločeni stavbi predstavlja posel, za katerega je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Takšnemu stališču ob upoštevanju drugega odstavka 29. člena SZ-1 in drugega odstavka 99. člena Zakona o katastru nepremičnin pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

5V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve. Odločitev o zavrženju predloga je zato pravilna, pritožbene navedbe, s katerimi se predlagatelj zavzema za drugačno razlago SZ-1, pa pravno zgrešene.

6Če pri poslih, ki zahtevajo soglasje vseh etažnih lastnikov, to ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 29. člena SZ-1). To so etažni lastniki, ki so glasovali za sprejetje sklepa o delitvi stavbe, tudi storili, postopek pa se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 7/2024. V njem bo lahko predlagatelj podal vsebinske ugovore zoper delitev stavbe.

7Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).