VSC Sklep PRp 164/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno ter storilcu v plačilo naložilo sodno takso v znesku 140,00 EUR.

2Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter oprostitev storilca vseh obtožb.

3Pritožba je utemeljena.

4V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN št. 0000124232655 z dne 4. 10. 2022 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, ker je dne 4. 10. 2022 ob 19.43 uri kot voznik motornega vozila vozil po vplivom alkohola, saj je imel najmanj 0,47 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

5V postopku z ZSV se je storilec branil s trditvami, da rezultat, ki izhaja iz zapisnika o alkoholiziranosti ni pravilen, saj so v času merjenja bili v osebnem vozilu vključeni vsaj trije mobilni aparati, preizkus pa se je opravljal pri gasilskem domu, v bližini repetitorja, ki prav tako lahko vpliva na pravilnost izmerjenega rezultata. V zvezi s tem je predlagal angažiranje izvedenca elektrotehnične stroke ter izvedenca za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo.

6Sodišče prve stopnje je dopolnilo dokazni postopek v okviru katerega je zaslišalo storilca, policista A. A. in B. B. ter vpogledalo v zapisnik o alkoholiziranosti, izpodbijani plačilni nalog ter ostale listine v spisu. Glede na izveden dokazni postopek je v nadaljevanju zaključilo, da iz zapisnika o alkoholiziranosti izhaja, da se je storilec z rezultatom strinjal, da ga je podpisal brez pripomb, da je indikator pokazal 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v času prekrška pa je bil storilec ustavljen pri gasilskem domu v naselju Vrhovo.

Pri tem se, glede na obrazložitev izpodbijane sodbe do dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilno dejstvo, in sicer ali je rezultat izhajajoč iz zapisnika o alkoholiziranosti napačen zaradi zunanjih vplivov, ki se jih storilec ob strinjanju z rezultatom alkotesta ni zavedal oziroma ni bil dolžan zavedati, ni opredelilo, na kar storilec utemeljeno opozarja v pritožbi. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je storilec glede vpliva repetitorja in mobilnih aparatov sopotnic, sodišču predlagal postavitev izvedenca elektrotehnične stroke ter izvedenca za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo ter da iz sodbe ne izhaja, zakaj sodišče vseh predlaganih dokazov ni izvedlo.

7Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016).

Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, prav tako pa vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev, vendar pred tem skrbno preučiti storilčev dokazni predlog za postavitev izvedenca elektrotehnične stroke in izvedenca za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo ter bodisi predlagane dokaze izvesti, ali pa zavrniti izvedbo teh dokazov s prepričljivo argumentacijo. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, mora sodišče pretehtati njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.