VSRS Sklep X Ips 44/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-116/2015/8 z dne 20. 4. 2015, s katerim je gradbeni inšpektor tožnici naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo balkona velikosti 1,75 x 0,50 m v nadstropnem delu stanovanja v večstanovanjskem objektu na zemljišču parc. št. ..., k. o. ... (1. točka izreka), da mora do 30. 9. 2015 odstraniti zgrajen balkon in vzpostaviti fasado in balkonsko okno v prejšnje stanje (2. točka izreka) in da glede nedovoljenega posega veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 0612-95/2015-3/NK z dne 6. 1. 2016, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnica (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih¹ ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.²

6V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom ter ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno in konkretno, glede na vsebino zadeve navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Revidentka navedenemu standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidentka namreč sploh ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti navedenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

7Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanjo imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča³ mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

8Revidentka je v zvezi s tem navedla, da bi kakršnokoli prevzemanje obveznosti po pravnomočnih in dokončnih upravnih odločbah zanjo predstavljalo zelo hude posledice, ker bi bila, glede na to da je invalidska upokojenka in razpolaga z minimalnimi sredstvi, zaradi predelave celotnega stanovanja prizadeta njena eksistenca. Povzete revidentkine trditve ne zadoščajo za dovolitev revizije na obravnavani pravi podlagi, saj revidentka trditev o hudih premoženjskih posledicah ni z ničemer izkazala. Zgolj predložitev potrdila, da je ZPIZ revidentki julija 2016 nakazal 801,60 EUR, namreč ne zadostuje za izkaz revidentkinega (celotnega) finančno - premoženjskega položaja. Poleg tega je revidentka zgolj pavšalno navedla, da bo za izvršitev odločbe potrebna predelava celotnega stanovanja, zatrjevane negativne posledice ni konkretizirala, še manj pa izkazala.

9Ker revidentka torej ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

10Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Prim. npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
² Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013 in druge.
³ Npr. sklepi VSRS X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010.