VSL Sklep IV Cp 1511/2025

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitvi sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 1775/2024 z dne 13. 12. 2024 sklenilo; da se nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev prepove vstopiti v stanovanjsko hišo na naslovu A. 2, ki se nahaja na nepremičnini z ID znakom - parcela 19/1 k. o. X (ID 001), zadržati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 100 m, zadržati se na in približevati se nepremičninam z ID znaki: parcela 18 k. o. X (ID 002), parcela 19/4 k. o. X (ID 003), parcela 19/3 k. o. X (ID 004), ki predstavljajo bližnjo okolico in dvorišče stanovanjske hiše (številka stavbe 00), vse na naslovu A. 2, in sicer na razdalji manj kot 100 m, zadrževati se v bližini B., kjer je predlagateljica zaposlena na razdalji manj kot 50 m, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, objavljati osebne podatke predlagateljice, dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanjo nanašajo (I), da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 24 ur od prejema sklepa za čas 12 mesecev prepustiti predlagateljici v izključno rabo in posest hišo, v obsegu, kot jo je imel sam v uporabi, pri čemer mora opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali kakorkoli ovirati izključno uporabo in posest hiše predlagateljice in če nasprotni udeleženec ne bo prostovoljno prepustil predlagateljici v izključno uporabo nepremičnino v obsegu, kot jo uporablja sam, bo sodišče na podlagi tega sklepa opravilo izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine predlagateljici na stroške nasprotnega udeleženca (II), da se v primeru kršitve izrečenih prepovedi iz I. tč. in zapovedi iz II. tč. sklepa nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen 500,00 EUR in če bo nasprotni udeleženec prepovedi kršil, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, v katerem mu bo izreklo novo, višjo denarno kazen, za primer, če bo nasprotni udeleženec tudi v nadaljevanju kršil navedeno prepoved ali obveznost (III), da se zavrne, kar zahteva predlagateljica več (prepustitev hiše za nedoločen čas, prepoved približevanja nepremičninam in predlagateljici na daljši razdalji, približevanje drugim krajem in višjo denarno kazen (IV), da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške tega postopka v višini 244,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude, ki teče od dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do dneva plačila, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V), da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (VI).

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep istega sodišča V N 1775/2024 z dne 30. 12. 2024 delno ugodilo in II. tč. izreka sklepa v celoti razveljavilo - to je v delu, da se predlagateljici prepusti v izključno rabo in posest hiša in je v tem delu predlog predlagateljice zavrnilo, ker je ugotovilo na podlagi navedb in izpovedb udeležencev, da nasprotni udeleženec v hiši od leta 2015/2016 ne živi¹ - v preostalem delu pa je ugovor nasprotnega udeleženca kot neutemeljen zavrnilo (I), zavrnilo je tudi predlog predlagateljice za izrek denarne kazni z dne 20. 12. 2025 (II) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan povrniti predlagateljici stroške ugovornega postopka, ki jih bo sodišče prve stopnje odmerilo s posebnim sklepom.

Povzetek pritožbenih navedb

3Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da v celoti zavrne predlog predlagateljice s stroškovno posledico.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, ki ga časovno in z opisom konkretnega ravnanja nasprotnega udeleženca ne argumentira. Fizično nasilje se odraža v udarcih, prerivanju, povzročanju bolečine drugi osebi. Ničesar od naštetega nasprotni udeleženec ni izvršil in sodišče ni ugotovilo v izpodbijanem sklepu, zato je očitek nasprotnemu udeležencu o izvajanju fizičnega nasilja v sklepu vsebinsko prazen in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

5Nepravilno je sodišče uporabilo dokazni standard verjetnosti v ugovornem postopku. Iz sklepa IV Cp 842/2023 izhaja, da je v ugovornem postopku dokazni standard višji, kot pri izdaji sklepa o izreku ukrepa po 22.d člena ZPND. Ker je sodišče svoje ugotovitve gradilo na dokaznem standardu, ki ni višji od verjetnosti, je odločitev nepravilna.

6Sodišče se v sklepu datumsko opredeli zgolj do enega dogodka, nato pa nasprotnemu udeležencu pavšalno očita vsesplošno nasilje, čeprav je sklep, zoper katerega je nasprotni udeleženec vložil ugovor, vseboval datumsko opredeljene dogodke. Do teh dogodkov se je nasprotni udeleženec opredelil v ugovoru, zato bi sodišče lahko odločitev oprlo le na te dogodke. Sodišče je s sklicevanjem na nižji dokazni standard nekritično sledilo navedbam predlagateljice in dokazno breme prevalilo na nasprotnega udeleženca.

7Sodišče je v sklepu zmotno povzelo vsebino listin, ker v nepravdnem postopku N 319/2013, ki poteka med udeležencema glede delitve skupne lastnine, ni bila izdana začasna odredba - izdan je bil sklep o začasni ureditvi razmerij med udeležencema v zvezi z njunim skupnim premoženjem.

8V nasprotju z ugotovitvami sodišča nasprotni udeleženec ni tisti, ki ne zmore sprejeti in spoštovati sodnih odločb glede obsega skupnega premoženja in deležev na njem ter glede začasnega režima uporabe in upravljanja skupnega premoženja. Predlagateljica je tista, ki kljub obstoječim sodnim odločbam ne zmore sprejeti dejstva, da sta z nasprotnim udeležencem skupna lastnika hiše in da ima nasprotni udeleženec pravico hišo uporabljati in uživati plodove. Predlagateljica v nasprotju s sodnimi odločbami vsiljuje samovoljno uporabo in upravljanje s skupnim premoženjem, vse z namenom, da se nasprotnega udeleženca izključi iz uporabe skupnega premoženja. V začasnem režimu je s sklepom nasprotnemu udeležencu priznana uporaba v znatno manjšem obsegu, kot je njegov delež na skupnem premoženju.

9Glede dogodka z dne 30. 5. 2024 je predlagateljica navedla, da je do njega prišlo na poti iz njene službe in da je nasprotni udeleženec imel v roki pištolo, drugič je navedla, da je do tega dogodka prišlo na poti v službo, za pištolo pa se je izkazalo, da gre za pištolo visokotlačnega čistilca. Predlagateljica je zapisala, da je oddajanje študentskih sob njen edini vir pridobivanja dohodkov, hkrati pa je navedla, da je zaposlena v B., kjer dobiva plačo. Ni tudi navedla, da je isto sodišče v preteklosti izreklo njej prepoved po ZPND, ker je bila spoznana za odgovorno za zasledovanje družinskih članov nasprotnega udeleženca, kar nedvomno ne kaže na obstoj njene ogroženosti s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je na izobešenih obvestilih opozarjal na nepravilno odlaganje odpadkov. Tudi v tem delu so bile navedbe predlagateljice neresnične, da ima objekt A. 4 svoje smetnjake in da v navedenem objektu ni najemnikov. Ko je nasprotni udeleženec predložil dokaz, da hiša nima smetnjakov, je predlagateljica začela zatrjevati, da je v omenjenem objektu oddajala zgolj skladišča, kasneje pa je priznala, da je v tej hiši stanovala najemnica. Sodišče v teh neskladij, na katere je nasprotni udeleženec opozoril v vlogah, ni prepoznalo neresnicoljubnosti predlagateljice in teh nasprotij neutemeljeno ni upoštevalo pri odločitvi.

10Sodišče napačno ugotavlja, da nasprotni udeleženec grozi, žali, kriči, buta po vratih in avtu predlagateljice. V zadevnem primeru gre za konkretne situacije - beseda predlagateljice proti besedi nasprotnega udeleženca. Dokazno breme je na predlagateljici, ki je neresnično prikazovala številne dogodke in okoliščine. Grožnje, žalitve in kričanje sta potrdila le predlagateljica in njen partner. Predlagateljica je imela na voljo dva objekta stanovalcev, ki bi lahko potrdili njene trditve in izpoved glede permanentnih groženj, kričanja in žalitev, vendar njihovega zaslišanja ni predlagala. Predlagala je zgolj zaslišanje bivših stanovalcev, večinoma izpred več let. Zaslišanje priče C. C., ko je dobila občutek, da bo povedal resnico o tem, kako je manipulirala s stanovalci in kako so zadeve dejansko potekale, pa je diskreditirala.

11Sodišče ni upoštevalo, da priča D. D. nezakonito, brez soglasja nasprotnega udeleženca kot večinskega solastnika biva v hiši, zato priči ustreza, da se nasprotnega udeleženca odstrani, tako, da ga nasprotni udeleženec ne more občasno opomniti, da mu ni dal dovoljenja, da biva v hiši.

12Priča E. E. ni potrdila nobenega dogodka med udeležencema, ki bi kazal na nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Opisovala je zgolj subjektivno videnje in čutenje glede nasprotnega udeleženca, ki ni predmet tega postopka. Nasprotni udeleženec je v postopku zavračal interpretacijo svojih ravnanj kot nasilnih, očital je tudi pristranskost te priče, ki ima interes, kar bi potrdila tudi priča C. C. - sodišče pa je ta dokazni predlog zavrnilo. Sodišče v sklepu pojasnjuje, da nasprotnemu udeležencu ni verjelo, da je le trkal na okno priče, s tem, da priča ni izpovedala, da bi tožnik storil karkoli drugega. Njuni izpovedbi se razhajata le v intenziteti trkanja, kar pa ni nasilje.

13Sodišče ugotavlja, da se je predlagateljica izogibala nasprotnemu udeležencu, se skrivala pred njim kljub temu, da je predlagateljica opisala dogodke, ko je zasledovala nasprotnega udeleženca v skupne objekte. Priči F. F. in G. G. sta opisala dogodka, da je predlagateljica stopila v prostore v upravljanju nasprotnega udeleženca in ni kazala nobenih znakov strahu in da se je z nasprotnim udeležencem prepirala. V kolikor bi torej držala izpoved predlagateljice in ugotovitev sodišča, bi se predlagateljica izogibala nasprotnemu udeležencu in teh dogodkov ne bi bilo.

14Prijava na policijo sama po sebi ne dokazuje ničesar. Policija na podlagi prijav predlagateljice nikoli ni ocenila, da bi obstajala podlaga za izrek prepovedi približevanja. Kazenska ovadba zoper nasprotnega udeleženca je bila zavržena, ker ni bilo elementov kaznivega dejanja.

15Fotografije so iz različnih časovnih obdobij, na katerih sodišče gradi svojo presojo, zato sklepa ni mogoče preizkusiti in sicer, ali je odločitev sprejelo na podlagi fotografij, ki zadevajo domnevne dogodke iz sklepa z dne 13. 12. 2024 ali katere druge dogodke. Iz fotografij ne izhajajo ravnanja, ki bi kazala na nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

16Sodišče v sklepu ne konkretizira, za katera obvestila, s katerimi datumi in besedilom šteje, da je prišlo do nasilja nasprotnega udeleženca, ki terja tako drastičen ukrep. Pravica nasprotnega udeleženca do svobode izražanja ni bila presežena ali zlorabljena, ker nobeno sporočilo ni bilo žaljivo ali neresnično. Gre zgolj za pozive nasprotnega udeleženca k spoštovanju sklepa o začasni ureditvi razmerij med udeležencema. Sodišče pri presoji glede pisnih obvestil, ki jih očita nasprotnemu udeležencu kot nasilje in raznašanje osebnih zadev in osebnih podatkov predlagateljice, prezre in zmotno ne upošteva, da je predlagateljica začela s prakso izobešanja obvestil in da je pred leti prva obešala na vsem vidna mesta svoje osebne podatke in osebne podatke nasprotnega udeleženca.

17Zmotna je tudi ugotovitev o ekonomskem nasilju. Z opozorili najemnikom, da bivajo v objektu, ki nima dovoljenj, ni možno vršiti ekonomskega nasilja. Tudi trkanje na vrata, da najemniki oziroma obiskovalci iz sfere predlagateljice preparkirajo vozila, ki blokirajo dovoz, ni onemogočanje uporabe ali upravljanja premoženja, ker nasprotni udeleženec ni predlagateljici z ničemer onemogočal opravljanja dejavnosti. Opozorila na neurejeno dokumentacijo, neurejeno požarno varnost, glede parkiranja, napačno odlaganje odpadkov na skupnih nepremičninah ne predstavljajo neupravičenega posega v upravljanje predlagateljice s skupnim premoženjem. Predlagateljica za oddajanje stanovanj nima veljavnih dovoljenj. Sodišče v sklepu ne konkretizira točno določenih ravnanj ekonomskega nasilja, zato se sklepa v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.²

18Ukrepi, ki jih je sprejelo sodišče, so nesorazmerni, ker nasprotnemu udeležencu povzročajo znatno materialno škodo. Sodišče omenja, da nasprotni udeleženec opravlja delo na terenu, kar naj bi potrjeval listine. Iz sklepa ni razvidno, za katero listino gre. V kolikor gre za soglasje za opravljanje dejavnosti, ki je staro 30 let, je bilo že v vlogah nasprotnega udeleženca pojasnjeno, da se je potem objekt B adaptiral iz skladišča v delavnico, kjer nasprotni udeleženec opravlja dejavnost. Zmotna je ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec opravlja dejavnost izključno terensko. Sodišče kasnejših dokazov, ki so spremenili naravo objekta B in dejavnosti nasprotnega udeleženca ni upoštevalo. Zaradi izrečenih ukrepov je bil nasproti udeleženec primoran organizirati dejavnost drugače, kar mu povzroča ekonomsko škodo in stroške.

Odgovor na pritožbo

19Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, ki je bil vložen po izteku roka za odgovor, zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Presoja utemeljenosti pritožbe

20Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

21Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a členom ZPND.

22Sodišče prve stopnje je ugotovilo fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, ki ga je časovno opredelilo z dogodkom z dne 30. 5. 2024, hkrati pa je zapisalo, da je sledilo izpovedbi predlagateljice glede nedopustnih ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, ki so se "zgodili v relevantnem obdobju."³ V nadaljevanju je sodišče prve stopnje opisalo konkretna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nasilje v družini. Iz teh ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil predlog predlagateljice vložen pravočasno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22.b člena ZPND in da je sodišče prve stopnje ovrednotilo ravnanja nasprotnega udeleženca in (tudi) predlagateljice v spornem obdobju šestih mesecih pred vložitvijo predloga, pri tem pa pravilno upoštevalo in dokazno ocenilo tudi pretekla ravnanja udeležencev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo sodno prakso, s tem, ko je glede odločitve o ukrepih upoštevalo nasilna in škodljiva dejanja nasprotnega udeleženca, ki so bila storjena v roku šestih mesecev od vložitve predloga, pretekle grožnje in pritiske, psihično in ekonomsko nasilje, ki jih je nasprotni udeleženec izrekel oziroma izvajal zoper predlagateljico, pa je ugotavljalo v okviru širšega raziskovanja dejanskega stanja v zvezi odnosi med udeležencema - kot indice za oceno verodostojnosti izpovedb nasprotnega udeleženca in predlagateljice - in kot dodaten dokaz za oceno, da je nasprotni udeleženec nagnjen k nasilnim dejanjem.⁴

23Tretji odstavek 3. člena ZPND določa: "Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe." V postopku je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec grozil predlagateljici z napadom na življenje, zaradi česar je bila predlagateljica v veliki duševni stiski in strahu. Pravno zmotne so zato pritožbene trditve, da v postopku ni bilo ugotovljeno fizično nasilje, ker se fizično nasilje odraža v udarcih in prerivanju in da ničesar od naštetega nasprotni udeleženec ni izvršil.

24Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo vseh dokazov, kot sta jih predlagala udeleženca.⁵ Pri tem je pravilno izhajalo iz predpostavke, ki je uveljavljena v sodni praksi,⁶ da v postopkih po ZPND zadostuje, da so dejstva ugotovljena s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Drugačna pritožbena stališča so zmotna. Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico⁷ in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti,⁸ kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.⁹ Protispisne so zato pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje dokazno breme prevalilo na nasprotnega udeleženca. Udeleženca morata za uspeh v postopku svoje trditve izkazati s stopnjo verjetnosti, dokazni standard verjetnosti pa je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Prav na tak način je postopalo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pri oceni (ne)dokazanosti spornih dejstev. Pravilne so torej pritožbene navedbe, da je v ugovornem postopku dokazni standard višji, kot pri izdaji sklepa o izreku ukrepa iz 22.d člena ZPND, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo in v ta namen izvedlo dokaze z zaslišanjem udeležencev in prič - vpogledalo je tudi v listine, ki sta jih udeleženca vložila v ugovornem postopku.

25V nepravdnem postopku za ureditev razmerij med udeležencema kot skupnima lastnikoma je bil izdan sklep¹⁰ o začasnem režimu upravljanja z nepremičninami,¹¹ v katerem je bilo določeno, katere nepremičnine oziroma dele nepremičnine so v upravljanju vsakega od udeležencev oziroma na kakšen način upravljata udeleženca z drugim skupnim premoženjem. Zmoten zapis sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu,¹² da sklep nepravdnega sodišča predstavlja začasno odredbo, ni vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da kljub sklepu nepravdnega sodišča glede začasnega upravljanja z nepremičninami predlagateljica ne zmore sprejeti dejstva, da ima nasprotni udeleženec pravico hišo uporabljati in uživati plodove, da mu predlagateljica v nasprotju s sodnimi odločbami vsiljuje samovoljno uporabo in upravljanje s skupnim premoženjem, vse z namenom, da se nasprotnega udeleženca izključi iz uporabe tega premoženja. Sodišče prve stopnje se je tudi glede teh dejstev opredelilo in jih pravilno ovrednotilo, znotraj okvira sodne prakse, ki terja od sodišč, da najde mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč so v resnici žrtve nasilnih dejanj ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg in izrek ukrepov po ZPND.¹³ Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec kontinuirano (včasih tudi večkrat na dan in ob srečanjih na dvorišču) predlagateljici grozi z napadom na življenje, jo ponižuje, zmerja in žali, zaradi česar je predlagateljica v hudi stiski. Nevarnost in obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca je dodatno prepričljivo opisala E. E. Očitno je, da nasprotni udeleženec sporna razmerja, ki jih je tudi opisal v svoji izpovedbi in v pritožbi - glede uporabe nepremičnin, sporov s predlagateljico in najemniki, ki so povezani z uporabo parkirnih prostorov in smetnjaki, glede partnerja predlagateljice, ki po njegovem mnenju brez (njegovega) soglasja biva v hiši, izdani ukrepi pa mu preprečujejo, da bi ga opominjal, da nima njegovega dovoljenja za bivanje v hiši, ipd. - rešuje kontinuirano na nasilen način, kar je moč opredeliti kot nasilje po ZPND, zato je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe.

26S sklepom je sodišče prve stopnje v postopku N 810/2015 obema udeležencema leta 2016 izreklo prepoved približevanja,¹⁴ s tem, da sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v tem postopku morebitnega nasilnega ravnanja predlagateljice do nasprotnega udeleženca ni ugotovilo.

27Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo in verjelo izpovedbi predlagateljice v zvezi z dogodkom 30. 5. 2024, ko je nasprotni udeleženec na dovozni poti do hiše, v kateri živi predlagateljica, pral avto in predlagateljici grozil in jo poniževal. Zatrjevane netočnosti v zapisu pooblaščenke predlagateljice glede grožnje s pištolo - izkazalo se je, da gre za vodno pištolo za pranje vozila - in različne navedbe in izpovedbe predlagateljice glede časovne opredelitve dogodka - ali se je zgodil na poti v službo ali iz službe - ne omaje logičnih in racionalnih argumentov sodišča prve stopnje o obstoju nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico tega dne in glede kontinuiranega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal zoper predlagateljico kasneje do vložitve predloga, kot ga je zatrjevala in opisala predlagateljica, s tem, da je sodišče njeno izpovedbe ocenilo kot verodostojno tako na podlagi logične ocene ostalih dokazov, kot na podlagi neposrednega zaznavanja njene izpovedbe.¹⁵ Enako velja glede dokazne ocene sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedbama prič F. F. in G. G., ki sta bila glede časovne opredelitve dogodkov neprepričljiva - opisana dogodka v zvezi s sporom med udeležencema glede razpolaganja s skupno lastnino, pa tudi ne potrjujeta, da predlagateljica nima strahu pred nasprotnim udeležencem. Posebej priča E. E. je zelo prepričljivo opisala,¹⁶ kako je doživljala intenziven strah ob agresivnih izpadih nasprotnega udeleženca pred hišo in ko je butal po njenih vratih,¹⁷ kar nasprotni udeleženec v pritožbi neprepričljivo opisuje kot trkanje po oknu. Izpovedba partnerja od predlagateljice je dodaten dokaz, ki potrjuje, da ima predlagateljica velik strah pred nasprotnim udeležencem zaradi njegovega nasilja. Prijave predlagateljice glede nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca na policijo sodišče prve stopnje ni štelo za dokaz, ki bi odločilno vplival na dokazno oceno, kar je moč razbrati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.¹⁸

28Fotografije so iz različnih časovnih obdobij, ki dodatno potrjujejo trditve in izpovedbo predlagateljice in prič glede nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico,¹⁹ s tem, da tudi potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec puščal liste z zapisi na garažnih vratih, pri najemnikih, na metli zunaj, ipd., na katerih je pisal osebne stvari o predlagateljici.²⁰

29Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu²¹ določno navedlo ravnanja nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo ekonomsko nasilje - nasprotni udeleženec v objektu, v katerem se nahajajo študentske sobe in stanovanjske enote, ki jih oddaja predlagateljica,²² najemnike nadleguje, jim zvoni in buta po vratih, kar najemnike odvrača od bivanja v teh objektih, kar potrjujejo izpovedbe predlagateljice in prič ter listine. Predlagateljica je zaposlena in je (so)lastnica več nepremičnin, vendar to ne spremeni dejstva, da jo s svojimi nasilnimi ravnanji nasprotni udeleženec ovira oziroma omejuje pri upravljanju s temi objekti, s tem, da ZPND kot pogoj za ugotovitev ekonomskega nasilja dodatno ne opredeljuje tudi ogroženosti finančnega preživljanja predlagateljice.

30Ukrepi, ki jih je izreklo sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, niso nesorazmerni. Nasprotni udeleženec v postopku ni izkazal, da bi mu ukrepi povzročili znatno materialno škodo, ker je moral organizirati drugače poslovno dejavnost družbe, s tem, da sta udeleženca izpovedala, da nasprotni udeleženec dostopa do objekta, kjer ima skladišče/delavnico preko tretjih oseb, ki so zaposleni v njegovi družbi. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da dokazi potrjujejo, da nasprotni udeleženec dela opravlja na terenu.

Odločitev pritožbenega sodišča

31Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

32Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja za predlagateljico, ker pritožbeno sodišče njenega odgovora iz že pojasnjenih razlogov ni upoštevalo.

¹ Podrobneje glej 27. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
² Pritožba se sklicuje na sklep IV Cp 974/2023.
³ 15. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
⁴ VSL IV Cp 2021/2022 - glej tudi VSL: IV Cp 2126/2022 in IV Cp 1329/2024.
⁵ Razloge za takšno postopanje je navedlo v 9. tč. sklepa.
⁶ Ki jo sodišče prve stopnje citira v 2. in 3. op. sklepa.
⁷ Tudi iz teh razlogov je neutemeljen pritožbeni očitek predlagateljici, da predlagateljica ni predlagala, da se zasliši večje število najemnikov.
⁸ Razen v delu, da ne živi v hiši od leta 2016, zato je sodišče prve stopnje sklep z dne 13. 12. 2024 v delu, s katerim je bilo odločeno, da mora nasprotni udeleženec prepustiti hišo v izključno rabo in posest predlagateljici, razveljavilo.
⁹ 10. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
¹⁰ B2.
¹¹ In ostalim skupnim premoženjem.
¹² V 13. in 17. tč.
¹³ T. Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni Bilten št. 2/2012 - VSL IV Cp 1781/2023.
¹⁴ B3 in B4.
¹⁵ 15. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
¹⁶ Glej tudi obvestila najemnikov, s katerimi obveščajo predlagateljico o neprimernih/agresivnih izpadih nasprotnega udeleženca.
¹⁷ Glej 16. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
¹⁸ Glej 18. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
¹⁹ Glej 15. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
²⁰ Glej 19. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
²¹ Glej 20. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
²² Na podlagi sklepa N 319/2013 predlagateljica s temi prostori in objektom upravlja - iz tega sklepa še izhaja, da je predlagateljica dolžna iz najemnin vzdrževati prostore in objekt, plačevati davke, ipd., s tem, da "mora čisti dohodek kot plodove skupnega premoženja voditi na posebnem računu do pravnomočnega postopka o delitvi skupnega premoženja."