VSL Sklep I Cp 1398/2024

Pritožba prve predlagateljice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v VIII. točki izreka glede nepremičnin s parc. št. 601/283, 601/285 in 601/288, k. o. ...) potrdi.

-------------------------------
(1) Navajanje iste katastrske občine bo v nadaljevanju izpuščeno.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadomestilo sklep, ki ga je v tej zadevi izdalo dne 26. 4. 2023. Z nadomestnim sklepom je odločilo enako kot v prvotnem. Ugotovilo je, da določene nepremičnine (teh je dvanajst) predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče in s tem skupne dele stavbe z ID znakom 0000-1472, na naslovu A. 12 (podrobneje razvidno v I. točki izreka), posamezne nepremičnine pa predstavljajo posebni skupni del, ki služijo vsakokratnemu lastniku določenemu posameznemu delu stavbe (podrobneje razvidno v II. - VII. točki izreka). Zavrnilo je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi glede parcel št. 601/294, 601/283, 601/285 in 601/288, iste k. o. (VIII. točka izreka) ter v ostalem delu postopek ustavilo (IX. točka izreka) ter odredilo, da se določeni zemljiškoknjižni vpisi izvedejo po uradni dolžnosti (X. točka izreka). Dopolnilo in predrugačilo pa je svoje razloge, s katerimi je utemeljilo zavrnitev predloga glede parcel 601/283, 601/285 in 601/288.

2Zoper VIII. točko navedenega sklepa, v delu glede parcel št. 601/283, 601/285 in 601/288, se pritožuje predlagateljica Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu A. ulica 12 (v nadaljevanju SVEL). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa v smeri ugoditve predlogu, da tudi te parcele predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Opozarja, da je zoper prvotni sklep vložila pritožbo zoper manjši del glede spornih treh parcel, s predlogom, da se pritožbi ugodi. Sodišče je njeno pritožbo poslalo ostalim udeležencem, posebej pa je prvega nasprotnega udeleženca opozorilo, da bo v primeru neodzivnosti spremenilo sklep tako, kot predlaga pritožnica. Ker udeleženec ni ostal neodziven, sodišče ni spremenilo sklepa skladno s predlogom pritožnice, strinjalo pa se je s pritožnico, da je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki pa jo je popravilo z delno spremenjeno obrazložitvijo glede odločitve v VIII. točki izreka, ne pa s spremembo izreka, kot je predlagala pritožnica. Nasprotni udeleženec v odgovoru ni navajal nič relevantnega, navajal je celo neresnična dejstva, s katerimi je zavedel sodišče. Če nasprotni udeleženec ne bi odgovoril na pritožbo, bi sodišče prve stopnje glede na vsebino poziva spremenilo sklep v izpodbijanem delu na način, da bi odločilo skladno s predlogom predlagateljice, da sporne tri parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi.

Če bi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo mnenje izvedenke urbanistične stroške in svojo namero z opravljenega naroka za glavno obravnavo, bi bila severna meja individualnega pripadajočega zemljišča izvedena skladno z linijo odmika podobnih parcel pri sosednji stavbi na naslovu A. ulica 14, 16. Sosednja stavba ima pripadajoče zemljišče pravnomočno urejeno na enak način, kot je predlagala izvedenka v tem postopku in bi ga imela tudi stavba v tem postopku, če bi sodišče sledilo ugotovitvam na naroku. Ista izvedenka, ki je izdelala mnenja tako v obravnavani zadevi kot v zadevi III N 676/205 glede stavbe na naslovu A. 14 in 16, je ugotovila, da severna meja individualnega pripadajočega zemljišča poteka po južnem robu emisijske zamejitve. V obeh primerih so bili atriji v naravi brez ustrezne pravne podlage povečani, tako da so izvedenci geodetske stroke odmerili parcele skladno s kupljenimi atriji. Sodišče je v primeru sosedne stavbe upoštevalo spisovno dokumentacijo, sodišče v predmetnem postopku pa je odločilo v nasprotju z njo.

Po njenem mnenju je dejansko stanje še vedno napačno ugotovljeno in v nasprotju z ugotovitvami na naroku in spisovno dokumentacijo. Obrazložitve sodišča v 22. točki izpodbijanega nadomestnega sklepa so namenjene temu, da izreka ni bilo potrebno spremeniti. Nedopustno je sodišče prvotno odločitev utemeljilo tudi na mnenju izvedenke, potem pa razlagalo, da v nasprotju z mnenjem izvedenke sprejema isto odločitev. Sodišče prve stopnje v spremenjenem delu izpodbijanega sklepa razlaga, na kakšne načine je moč razumeti s strani sodišča navedeno na zapisnik. Gre za neprepričljivo razlago ob predpostavki, da se je sodišče sprva opiralo na mnenje izvedenke. Tožnica ni narobe razumela navedbe sodišča, podane na naroku, sodišče si je enostavno premislilo. Nepravilni so tudi zapisi v 43. točki opomb. Vprašanje velikosti atrijev je bilo izpostavljeno na naroku in bilo prisotno večji del naroka, sodnik pa je tudi napovedal, da bodo kot atriji odmerjene tiste parcele in v takšni velikosti, kot so bile načrtovane. Dileme ni bilo. Na naroku pa je bilo rešeno tudi vprašanje, kje je v naravi severna meja individualnega pripadajočega zemljišča. Sodišče sedaj razlaga, kako je razumeti kakšne besede, s čimer smiselno pove, da jih predlagateljica ni pravilno razumela. Temu pa ni tako. Predlagateljica je navedbe na naroku dobro razumela.

Sodišče se sicer opira na parcelacijski načrt, ki ga je upoštevala tudi izvedenka urbanistične stroke, ki ji je sodišče na naroku navkljub sedanji drugačni razlagi sledilo. Sodišče ocenjuje, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da sporne parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče le k obravnavani stavbi. Sodišče je izvedlo dokaz z izvedensko urbanistične stroške, ki je potem, ko je pregledala urbanistično dokumentacijo in opravila oglede na terenu, tudi po pregledu načrta za realizacijo na naroku, ugotovilo, da zemljišče sedaj spornih parcel predstavlja IPZ stavbe. Tudi sodišče je opravilo dokaz z ogledom, na katerem ni ugotovilo nič drugega kot je ugotovila izvedenka. Ni podlage za odločitev, ki je drugačna, kot jo je predlagala predlagateljica.

3Ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje nadomestilo sklep, ki ga je izdalo v tej zadevi 26. 4. 2023, je imelo v določilih 343.a člena ZPP² (v povezavi s 3. členom ZVEtL-1³ in 42. členom ZNP-1⁴). Po vložitvi pritožbe prve predlagateljice je ugotovilo (na kar je pritožnica tudi opozarjala in predlagala izdajo nadomestnega sklepa na podlagi te določbe), da je v obrazložitvi prvega sklepa, kolikor se je nanašal na sporne parcele 601/283, 601/285 in 601/285, pripisalo mnenju oz. pojasnilu izvedenke urbanistične stroške B. B., ki ga je dokazno upoštevalo poleg drugih listin, napačno vsebino. Šlo je za uveljavljano kršitev 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Za tak primer, kot tudi za primer kršitve iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, je zakonodajalec zaradi načela pospešitve in ekonomičnosti postopka predvidel možnost, da sodišče prve stopnje nadomesti izpodbijani sklep z novim, v kateri odpravi napako. Pritožnica v pritožbi zoper nadomestni sklep, ki je predmet pritožbenega preizkusa, ne trdi, da v dani situaciji ni podlage za izdajo nadomestnega sklepa, pritožbeno sodišče pa v okviru uradno upoštevnih pritožbenih razlogov tudi ne ugotavlja drugače. Res je v prvi pritožbi pritožnica predlagala drugačno odločitev v izreku, a to na pravilnost izpodbijanega sklepa na podlagi navedene zakonske določbe nima vpliva. Sodišče je namreč v okviru 343.a člena ZPP upravičeno izdati nadomestni sklep z enako odločitvijo z dodatnimi razlogi, s katerimi odpravi kršitev. Ob tem ravnanje sodišča prve stopnje, ko je hkrati s prvo pritožbo zoper prvi sklep pozivalo nasprotnega udeleženca, da bo v primeru njegove neodzivnosti spremenilo izpodbijani sklep v skladu s predlogom tožnice (op. da se ugodi predlogu, da so tudi sporne tri parcele individualno pripadajoče zemljišče k stavbi) ni odločilno, saj je to opozorilo (list. št. 368) sodišče zapisalo v luči sklicevanja na 36. člen ZNP-1 (v povezavi s 3. členom ZVEtL-1), ki določa, da lahko sodišče na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo, ki pa ni podlaga izpodbijanega nadomestnega sklepa. Velja le pojasniti, da določba ZNP-1 daje sodišču upravičenje, da v dveh primerih spremeni svoj prvotni sklep oziroma odločitev, a tega ni dolžno storiti, sploh pa ne v primeru, ko se nasprotni udeleženec temu upira. Ali so razlogi njegovega nestrinjanja s predlagano spremembo utemeljeni, ni pravno pomembno. Tudi v primeru, da udeleženec ne bi nasprotoval, je v diskreciji sodišča, ali bo takšen sklep izdalo, saj o pritožbi praviloma odloča višje sodišče.

6Srž pritožbe je, ali so parcele 601/283, 601/285 in 601/288,⁵ k. o. ..., individualno pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da ni opore za zaključek, da gre pri teh parcelah za individualno in ne skupno pripadajoče zemljišče več stavbam v soseski BS3. Pritožbeno sodišče se pridržuje takšnemu zaključku.

7Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo ene stavbe (individualno pripadajoče zemljišče) ali več stavbam (skupno pripadajoče zemljišče). Določba 42. člena ZVEtL-1 (v povezavi s 43. členom), ki obravnava individualno in skupno pripadajoče zemljišče, ne daje prednosti nobenemu.

8Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaznega postopka ugotovilo in jasno obrazložilo, zakaj obravnavanih treh nepremičnin (ki v naravi predstavljajo dele atrijev, ki so si jih lastniki pritličnih stanovanj na severu stavbe nedovoljeno prilastili, saj niso bili predmet prodajnih pogodb) ni mogoče v tem postopku s prepričljivostjo ugotoviti za pripadajoče zgolj obravnavani stavbi, upoštevaje tudi njihovo umeščenost v sklop celotne soseske. V situaciji, ko so si nekateri povečali atrije preko načrtovanih meja, tudi na območje sedanjih, po geodetski odmeri izvedenca v tej zadevi, parcel 601/283, 601/285 in 601/288, se udeleženci postopka ne morejo sklicevati na kriterij uporabe. Po načrtu so atriji obsegali manjšo površino, kot so jo sicer nekateri udeleženci postopka imeli v nedopustni posesti. Sporne parcele glede na geodetsko odmero predstavljajo sedaj manjši pravokotni pas nad/za načrtovanimi atriji, na severni strani stavbe in pred skupnim vzdolžnim protihrupnim nasipom soseske (glej prikaz sprememb izvedenca geodetske stroke).

9Izvedenka je res na naroku pojasnila, da je imela v mislih, da se severni rob predlaganega pripadajočega zemljišča zaključi ob južnem robu nasipa in da naj bi individualno pripadajoče zemljišče k stavbi obsegalo tisti del terena, ki je vodoraven, torej do vznožja nasipa, kamor segajo atriji. Vendar pa je sodišče obrazloženo pojasnilo, zakaj mnenju izvedenke v tem delu ne sledi. Naloga izvedenke je res z vidika urbanistične stroke oceniti, ali določeno območje (oz. v kakšnem obsegu) predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi (ali stavbam). A je takšno mnenje izvedenca le v pomoč pri ugotavljanju tega, sodišče pa na oceno in mnenje sodnega izvedenca ni absolutno vezano in lahko presodi drugače. Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.

10Ko je izvedenka na naroku podala svoje pojasnilo, je sodnik res dodal, da onkraj prvotnih (tedanjih) meja s parc. št. 601/132, 601/133 in 601/134 ne bo ugotavljalo pripadajočega zemljišča, kar je na prvi pogled razumeti, kot da znotraj meja le-teh pa bo, vendar to ni nujna posledica same izjave. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je tedaj na naroku sodišče razpolagalo s skico iz decembra 2013 (predlog pritožnice glede obsega individualnega zemljišča), iz katerega je bilo razvidno, da so predlagatelji prvotno zahtevali tudi površine onkraj parcel 601/132, 601/133 in 601/134 (šele kasneje so podali drugačno končno modifikacijo predloga, in sicer potem, ko je v letu 2021 izvedenec za geodezijo podal na podlagi naloge sodišča parcelacijo). Sodnik je na naroku v uvodu res tudi napovedal, da bodo kot atriji odmerjene le tiste parcele in v obsegu, kot so predvidene po načrtovanju gradnje. Vendar je bilo na naroku mnenje izvedenke, da pripadajoče zemljišče stavbe sega do roba nasipa kot emisijske zamejitve, podano kot popravek glede na stanje v naravi v razmerju do prvotno načrtovanega. Izhajala je iz izvedbe atrijev v naravi. Položaj oz. dilema o načrtovanem obsegu atrijev znotraj prvotnih parcel pa glede na potek naroka ni bila jasno izpostavljena, ampak šele podrobneje in v polnosti ob izdaji sklepa o odreditvi parcelacije. Ob ugotovitvi, da je izvedenka podala mnenje ob stanju v naravi, je sodišče prve stopnje njeno mnenje utemeljeno presodilo tudi v povezavi z načrtom za realizacijo in parcelacijskim načrtom, ki naj bi ju sicer izvedenka upoštevala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da po teh istih načrtih površina od severnega roba načrtovanih atrijev ne predstavlja funkcionalnega zemljišča konkretne stavbe. Pritožbeno sodišče, v nasprotju s pritožbo, pritrjuje sodišču prve stopnje, da je iz teh listin razvidno, da površina onkraj atrijev vključno z zamejitvijo (v naravi nasipom) ob severni obvoznici služi kvečjemu več stavbam soseske.⁶

11Pritožbene navedbe v smeri drugačne odločitve pri sosednji stavbi ne ovržejo dokaznega zaključka sodišča prve stopnje. Drugačen rezultat dokazovanja v drugem postopku ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Ugotovitev dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca sodi v dejansko podlago sodne odločitve. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano, še posebej ne v primeru, ko izdani sklep v postopku glede sosednje stavbe ni bil pritožbeno preizkušen (glej priloga B20, ki jo je predložila pritožnica), v njem pa tudi ni bilo odločeno o istem razmerju.⁷ V predmetni zadevi je šlo za sprejem drugačnih dejanskih (in pravnih) zaključkov o vrsti in obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi v tukajšnjem postopku izdelanega izvedenskega mnenja in dokaznih listin. S sprejemom izpodbijane odločitve tako ni mogoče govoriti o kršitvi načela enakega sojenja oz. varstva. V ZVEtL-1 in sodni praksi tudi ni najti podlage, da bi se moral v soseskah obseg individualnih pripadajočih zemljišč ugotoviti v enakem obsegu za vse v njej grajene stavbe. Tudi (sicer pavšalna) pritožbena navedba, da bi bila severna meja individualno pripadajočega zemljišča obravnavane stavbe izvedena z linijo odmika podobnih parcel pri sosednji stavbi, ne utemeljuje odločitve, kot jo predlaga pritožnica, saj z njo do enake linije ne bi prišlo (glej: skica elaborata v spisu), ker sporne tri parcele predstavljajo le tisto, kar je bilo s strani nekaterih kupcev uzurpirano brez pravne podlage.

12Ker v pravilnost izpodbijanih dejanskih in pravnih zaključkov pritožbeno sodišče nima pomislekov, je izpodbijana odločitev glede gornjih treh parcel materialnopravno pravilna. Sporne parcele bodo tako lahko predmet obravnavanja v okviru ugotavljanja in morebitne delitve skupnih pripadajočih zemljišč več stavb (po prostem preudarku v okviru 3. odst. 43. člena ZVEtL-1) v drugem odprtem postopku za ugotovitev skupnih pripadajočih zemljišč soseske.

13Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče potem, ko ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zavrnilo pritožbo prve predlagateljice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
⁵ Te so nastale z delitvijo prvotno večjih parcel, in sicer v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje izvedencu za področje geodezije C. C. v letu 2021 odredilo parcelacijo. Parcela 601/132 se je delila na parcele št. 601/282 in 601/283; parcela št. 601/133 se je delila na parcele 601/284, 601/285, in 601/286; parcela 601/134 pa na parceli 601/287 in 601/288.
⁶ Iz priloge A7 je razvidno, da v obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ni zajeta površina preko načrtovanih atrijev; iz priloge B6, ob upoštevanju legende, pa je prav tako ugotoviti, da površina (ki ni označena kot atriji in zemljišča k stavbi - kot taka so bila v obravnavani zadevi ugotovljena s parc. št. 601/293, 601/287, 601/286, 601/291 in druge parcele v tč. I izreka izpodbijanega sklepa) sodi v celotni dolžini naselja severno od atrijev v skupno zamejitev več stavb soseske.
⁷ Že iz tega razloga pritožbeno sodišče tudi ni bilo dolžno pribaviti spisa iz drugega postopka in vpogledati vanj. Sicer pa pritožnica niti z besedo ne pojasni razlogov za dopuščenost novih dokazov.