UPRS Sklep IV U 155/2024-11

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je na podlagi 151.c člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) izdala sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je zaradi zavarovanja življenja in zdravja nujno potrebna in v javno korist na območju Občine Braslovče, občine Šmartno ob Paki, Mestne občine Celje, Občine Šoštanj, Občine Nazarje, Občine Mozirje, Občine Prevalje, Občine Kamnik, Mestne občine Slovenj Gradec, Občine Medvode, Občine Luče in Občine Gorenja vas - Poljane, in sicer med drugim: - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 642, parc. št. 470/134 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 591, parc. št. 470/271 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 563, parc. št. 470/409 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 564, parc. št. 470/108 (del) in 470/166 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 616, parc. št. 470/420 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 1050, parc. št. 470/424 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 638, parc. št. 470/255 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 661, parc. št. 470/221 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 659, parc. št. 470/430 (del), ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 658, parc. št. 470/426 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 502, parc. št. 470/264 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 507, parc. št. 470/13 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 581, parc. št. 470/172 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 1092, parc. št. 470/364 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 582, parc. št. *240, k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 584, parc. št. 470/106 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 586, parc. št. *247, k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 593, parc. št. 470/110 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 588, parc. št. 470/230 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 587, parc. št. *203, k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 566, parc. št. 470/237 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 565, parc. št. 470/212 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 561, parc. št. 470/233 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 568, parc. št. 470/250 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 1069, parc. št. 470/451 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 615, parc. št. 470/414 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 1032, parc. št. 470/148 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 1080, parc. št. 470/148 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 622, parc. št. 470/247 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Braslovče, št. stavbe: 628, parc. št. 470/171 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Šmartno ob Paki, št. stavbe: 411, parc. št. 960/48 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Šmartno ob Paki, št. stavbe: 387, parc. št. 960/66 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...; - ..., Občina Šmartno ob Paki, št. stavbe: 388, parc. št. 960/25 (del), k.o. ..., št. strokovnega mnenja ...

2Iz obrazložitve izhaja, da je Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih (Služba) v skladu s 151.c členom ZIUOPZP z javnim naznanilom na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na krajevno običajen način razgrnila strokovna mnenja in osnutek sklepa vlade, ki se nanaša na objekte, opredeljene v 151.a členu ZIUOPZP. Sklep temelji na podlagi strokovnih mnenj strokovnjakov geološke, hidrološke in gradbene stroke iz Državne tehnične pisarne, ki ga predhodno potrdi Svet Vlade za obnovo. V strokovnem mnenju se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujno odstranitev v skladu s prvim odstavkom 151.a člena ZIUOPZP. S sklepom Vlade Republike Slovenije se v skladu s 151.c členom ZIUOPZP izkaže javna korist, s čimer se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna ter v javno korist.

3Iz nadaljnje obrazložitve sklepa je razvidno, da je naravna nesreča z dne 4. 8. 2023 na posameznih poplavljenih območjih pokazala na številna dodatna nevarna območja ob vodah, kjer so bile poplavne vode bistveno višje od predvidenih in tudi posledice precej hujše. Ta območja do sedaj niso bila zajeta v obstoječe karte poplavne ogroženosti, podrobne analize in nove karte pa v kratkem času objektivno ne morejo biti pripravljene zaradi zahtevnih postopkov priprave. Glede na dejstva in opozorila, da se tak dogodek v bližnji prihodnosti lahko še večkrat ponovi, bi bilo samo strogo upoštevanje teh kart nezadostno. Na podlagi pregleda evidentiranih objektov, predvidenih za odstranitev, in ocene, da so ob poplavah avgusta 2023 v teh objektih nastopile globine vode, večje od 0,70 metra, in hitrosti vode, večje od 2 m/s, ter ob dejstvu, da je voda s seboj nosila velike količine zemeljskega in drugega, zaradi erozije in plazov sproščenega materiala, se ocenjuje, da so v teh primerih izpolnjena merila razreda velike poplavne nevarnosti v skladu s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Pravilnik). Ta ocena je podana na podlagi dejanskega stanja poplavne ogroženosti, nastale ob nastopu poplave 4. 8. 2023, in ne na podlagi do zdaj modeliranih kart razredov poplavne nevarnosti na prizadetih območjih. Tudi za nepremičnine, navedene v izreku sklepa v naseljih ... in ... v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, je Državna tehnična pisarna v strokovnem mnenju ocenila, da obstaja visoka stopnja ogroženosti zaradi zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledica poplav in plazov ter da gre za znatno poškodovane objekte, zaradi česar bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, obnova teh objektov pa ni mogoča ali finančno smiselna. Obravnavane so bile različne variante za izboljšanje poplavne varnosti ob novih dogodkih, vendar pa se je toženka odločila za odstranitev objektov na območju teh naselij. Na tem območju namreč ni mogoče izvesti celovite protipoplavne zaščite, ki bi zagotavljala trajno in odporno protipoplavno varnost za navedeno območje, s tem pa so izkazani razlogi za nujno odstranitev objektov na podlagi visoke poplavne nevarnosti in s tem ogroženosti življenja ali zdravja ljudi, posledično torej javne koristi.

4Tožnik v tožbi predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi v delu, ki se nanaša na tožnike, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da so tožniki prebivalci naselja ... (v pogovornem jeziku tudi ... in ... ali ...), ki ga je 4. 8. 2023 prizadejala naravna nesreča zaradi obsežnih in intenzivnih padavin ter zaradi poplavljanja reke Savinje in reke Pake. Meni, da izpodbijani sklep predstavlja akt, ki je izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja, med drugim tudi razmerja tožnika, saj vsebuje konkretizacije tako v naslovu tožnika kot številki stavbe, nazadnje v parcelni številki, kar je mogoče preprosto preveriti z vpogledom v javne dostopne podatke Geodetske uprave Republike Slovenije in zemljiške knjige, s tem pa se izpodbijani sklep nanaša na poimensko določenega lastnika. Tako izpodbijani sklep pomeni neposredni poseg v tožnikov pravni položaj in ustavno varovano pravico do doma, ima definirane naslovnike in učinkuje samostojno, kar pomeni, da na njegovi podlagi ni predvidena izdaja drugih konkretnih in posamičnih aktov, zato gre šteti, da je tak sklep konkreten akt, izdan v obliki predpisa, ki je bil tudi objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2024. Da gre za individualni konkretni upravni akt, še potrjuje dejstvo, da ima ta akt obrazložitev oz. utemeljitev.

5Tožnik še dodaja, da mu je toženka posredovala osnutek prvega sklepa Vlade RS ter strokovno mnenje z dne 20. 6. 2024 v opredelitev, zoper katera je tožnik vložil pripombe, ki pa jih toženka ni prepoznala in so bile zato zavrnjene. Tožnik se sklicuje na 151.a člen ZIUOPZP, po katerem je treba za vsak objekt posebej ugotoviti in določiti parametre, ki prihajajo iz navedene določbe ZIUOPZP. Izpodbijani sklep zgolj povzema zakonsko besedilo, ki ga ne aplicira na konkretnem dejanskem stanju, zato izkazuje visoko mero pavšalnosti in nestrokovnosti.

6Opozarja še, da je od poplav 4. 8. 2023 minilo že več kot leto dni, v tem času je bilo nekaj hujšega deževja, pa tedaj evakuacija sploh ni bila izvedena, saj zaradi sedaj že izvedenega očiščenja reke Savinje in Pake ni bilo nikakršne nevarnosti poplav. Katastrofa se je konkretno zgodila zaradi opustitve dolžnega vzdrževanja. Koncesionar ni poskrbel za čiščenje dna reke, ni odstranil naplavljenega gramoza in zraslega drevja, kar je vse zmanjšalo pretočnost. Ni logično, da se sedaj seli celotno naselje ... (levi breg), kjer so možne strokovne variante, ki omogočajo, da objekti tu ostanejo in se naredijo dodatni protipoplavni ukrepi. Sklicuje se na Zakon o vodah ter pojasnjuje, da iz strokovnega mnenja izhaja, da se objekti nahajajo na območju "srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti". To pa pomeni, da poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov. Konkretno iz prejete dokumentacije ni razvidno, katera poplavna nevarnost izhaja za območje levega brega Savinje, ali gre za majhno, srednjo ali preostalo poplavno nevarnost, kot to izhaja iz strokovnega mnenja, ali pa za visoko poplavno nevarnost, zaradi katere je treba odstraniti objekte, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Gre za nejasnost med predlogom odločitve in njegovo vsebino do te mere, da stališča strokovno sploh ni mogoče preveriti. Izpostavlja še, da lastniki živijo v svojih objektih, ki so jih po 4. 8. 2023 očistili in nadomestili uničene premičnine in danes živijo v naselju ... (levi breg) enako kot prej. Če bi bili objekti tako poškodovani ali celo uničeni, bi se lastniki zanesljivo in razumljivo zagotovo morali iz teh objektov takoj izseliti, do česar pa ni prišlo. Meni, da je sklep izdan v nasprotju s 151.a členom ZIUOPZP. Lastniki menijo, da je možno zagotoviti ustrezno poplavno varnost navedenim naseljem ob Savinji z izvedbo protipoplavnih ukrepov in preselitev celotnih naselij ni nujno potrebna, in sicer z ureditvijo odvodnjavanja zalednih in lastnih voda ter izvedbo zadrževalnika ... na podlagi izdelanih hidrološko hidravličnih študij z upoštevanjem dogodka iz avgusta 2023.

7Tožnik še navaja, da je izpodbijana odločitev kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava RS), pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravice do doma. Toženki očita samovoljo pri odločanju ter meni, da odločitev toženke ni utemeljena s pravnimi argumenti, saj teh v izpodbijanem sklepu sploh ni.

8Toženka se v odgovoru na tožbo najprej opredeli glede vročitve izpodbijanega sklepa in pojasni, da ker ta sklep predstavlja splošni pravni akt, ga ni treba vročati, saj je bil objavljen v Uradnem listu RS. Pripominja, da mora skladno s sodno prakso tudi akt organa, izdan v obliki predpisa in ki ureja posamična razmerja, imeti naravo upravnega akta, kot ga opredeljuje drugi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Poudarja, da se na podlagi izdanega sklepa lahko sklene kupoprodajna pogodba med lastnikom nepremičnine in RS za odkup objekta, ki je določen v sklepu Vlade. Če do navedenega odkupa ne pride, se lahko v skladu z 21. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) za uresničitev namena in 151.a člena ZIUOPZP, lastninska ali druge stvarne pravice na nepremičninah odvzamejo na način in po postopku, določenim z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice (Zakon o urejanju prostora, ZUreP-3). Meni, da z izpodbijanim sklepom Vlada ni vsebinsko odločala o pravici, obveznosti ali pravnih koristi tožnika in tako ni posegla v njegov pravni položaj. Če lastniki objektov iz navedenega sklepa ne bodo uredili odkupa navedenih objektov z RS, lahko v skladu z 21. členom ZORZFS pride do uvedbe razlastitvenega postopka v skladu z ZUreP-3, kjer pa bo tožnik lahko uveljavljal morebitne ugovore zoper zakonitost navedenega sklepa in kasneje v morebitnem upravnem sporu zoper izdano odločbo o razlastitvi. Zato ta sklep ne predstavlja posamičnega akta po 2. členu ZUS-1 in ga zato ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Predlaga, da se tožba v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. V nadaljevanju se toženka še opredeli do materialnopravnih vprašanj glede na tožbene trditve in predlaga, da se podredno tožba zavrne kot neutemeljena.

K I. točki izreka

9Tožba ni dovoljena.

10Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je Vlada med drugim določila, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna ter v javno korist odstranitev objektov tožnikov v naselju ... (pogovorno tudi ... in ... ali levi breg), in sicer z navedenim naslovom, številko objekta in parc. št. nepremičnine.

11Navedeni sklep je Vlada izdala na podlagi 151.c člena ZIUOPZP. Ta določa, da se nepremičnine z objekti za odstranitev iz 151.a člena ZIUOPZP¹ določijo s sklepom Vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Nadalje 151.č člen ZIUOPZP določa, da država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini², razen če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev zahteva odškodnino. Če tako lastnik ne ravna, se lahko za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP po 21. členu ZORZFS lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače. Pri tem se ne glede na 204. člen ZUreP-3 za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP šteje, da je javna korist za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, izkazana s sklepom Vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP. Člen 22. ZORZFS³ nadalje predvideva nujne razlastitvene postopke za objekte za odstranitev.

12Za vsebinsko obravnavanje tožbe morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Te so določene v 1. - 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Nanje skladno z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 pazi po uradni dolžnosti sodišče ves čas postopka. Če niso podane, je tožbo treba zavreči. Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je razlog za zavrženje tožbe ugotovitev, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oz. akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

13Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu s tožbo izpodbijajo le dokončni upravni akti, ki posegajo v tožnikov pravni položaj. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakršnega upravnega akta, pač pa le tiste, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi⁴, in to na način, da se učinki odločitve kažejo kot sprememba strankinega pravnega položaja. Ta se z odločitvijo v pravnem pogledu bodisi izboljša (s tem, ko se pravica prizna) bodisi poslabša (z zavrnitvijo pravice ali z naložitvijo obveznosti). To pomeni, da vpliv odločitve samo v dejanskem pogledu ne zadostuje.⁵ Po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1 odloča sodišče (tudi) o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. V skladu z ustaljeno sodno prakso VSRS pa zakonski pogoj, da določba predpisa ureja posamična razmerja, pomeni, da mora imeti naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, torej da gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe.⁶

14Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1 oz. ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj z njim organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kot pravilno navaja že toženka. Drži sicer, kot zatrjuje tožnik, da v I. točki izreka izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov, številk objektov in parc. št. nepremičnin) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti odstranitve in izkazani javni koristi zanjo, vendar pa to še ne pomeni, da je toženka s tem sklepom odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Po presoji sodišča izpodbijani sklep (še) ne vpliva na lastninska upravičenja tožnika.

15Skladno z 21. ter 22. členom ZORZFS lahko namreč po izdaji izpodbijanega sklepa RS zoper lastnika nepremičnine, navedene v izpodbijanem sklepu, ki na podlagi 151.č člena ZIUOPZP z RS ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe za enakovredno nepremičnino oz. se odločil za odškodnino za zadevno nepremičnino, odvzame v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP lastninsko (oz. drugo stvarno pravico na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev). S tem lahko zoper take lastnike RS šele po izdaji izpodbijanega sklepa začne razlastitveni postopek za nepremičnino, določeno za odstranitev z izpodbijanim sklepom, na podlagi 202. in naslednjih členov ZUreP-3. Šele po izvedenem postopku razlastitve bo z (eventualno) izdajo odločbe o razlastitvi tako lahko prišlo do posega v pravni položaj tožnika in do posega v njegova lastninska upravičenja z vidika pravice do uporabe, uživanja in razpolaganja z nepremičnino⁷, hkrati pa bo v tem razlastitvenem postopku lastnik lahko tudi uveljavljal ugovore glede ne/potrebnosti odstranitve in ne/izkazane javne koristi, kakor tudi ugovore glede ne/zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne/ustreznosti strokovnih mnenj, ki so bili podlaga izdaje tega sklepa in s katerim je bila javna korist ugotovljena⁸ in siceršnje pomisleke o nujnosti in sorazmernosti tega ukrepa ter posledično tudi v upravnem sporu eventualno uveljavljal sodno varstvo zoper odločbo, izdano v postopku razlastitve. Posledično je glede na navedeno neutemeljena navedba tožnika, da izpodbijani sklep predstavlja akt, ki vpliva na konkretna razmerja in ki zato učinkuje samostojno, ne da bi bila za njegovo učinkovanje predvidena izdaja drugih konkretnih in posamičnih aktov.

16Ker posledično z izpodbijanim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, tako, da bi bilo z učinki odločitve poseženo v njegov pravni položaj, takega sklepa ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedopustno, ne da bi vsebinsko obravnavalo še preostale ugovore tožnika (o nezakonitosti in neustavnosti izpodbijanega sklepa). Kot že navedeno, bo tožnik lahko vse te ugovore uveljavljal v eventualnih postopkih razlastitve, ki se bodo šele začeli na podlagi izdanega izpodbijanega sklepa.

K II. točki izreka

17Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

¹ Ta člen določa: (1) Zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije, zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov in s tem povezano visoko nevarnostjo porušitve ali znatnega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, se takšni objekti nujno odstranijo. (2) Za visoko ogroženost objekta iz prejšnjega odstavka se šteje, da: - se objekt nahaja v razredu velike poplavne ali plazovite nevarnosti, v skladu z zakonom, ki ureja vode, in - so ogrožena življenja ali zdravje ljudi. (3) Znatno poškodovani objekti iz prvega odstavka tega člena so objekti, katerih obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna.
² Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev sam predlaga nadomestno nepremičnino, slednjo država odkupi in prenese na tega lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev in lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev pristane na tako nadomestilo, mu država plača razliko v vrednosti med nepremičninama v denarju. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine z objektom za odstranitev višja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, država nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev plača razliko v vrednosti med nepremičninama.
³ Ta člen določa, da se ne glede na 215. člen ZUreP-3 razlastitveni postopki za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev po sklepu Vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP, štejejo za nujne postopke, pritožba zoper odločbo o razlastitvi ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu. Država mora pri notarju položiti znesek v višini odškodnine za nepremičnino, kot izhaja iz ocenjevanja vrednosti nepremičnin in nadomestil za škodo, in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim razlastitvenim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine. V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
⁴ Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 so predmet presoje lahko tudi sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji pravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
⁵ Tako sklepa Vrhovnega sodišča RS (VSRS) I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022 in I Up 85/2022 z dne 24. 5. 2023.
⁶ Tako sklep VSRS I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022 in sklep Upravnega sodišča RS (UPRS) I U 232/2024 z dne 21 . 2. 2024.
⁷ V tem smislu tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-804/20-4 z dne 21. 9. 2020.
⁸ V tem smislu tudi VSRS v sklepih I Up 257/2021 z dne 1. 6. 2021, I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022, I Up 85/2022 z dne 24. 5. 2023 in I Up 84/2024 z dne 22. 4. 2024 ter v sodbi X Ips 57/2021 z dne 8. 12. 2021.