VSRS Sklep I R 137/2025

Predlog se zavrne.

1Okrajno sodišče v Kopru je dne 24. 6. 2025 izdalo sklep opr. št. R 115/2025, s katerim je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen zaradi žalitve sodnice in sodišča v pritožbi z dne 4. 6. 2025 zoper sklep Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. P 166/2024 z dne 19. 5. 2025. Zoper sklep o kaznovanju je nasprotni udeleženec vložil pritožbo, v kateri je smiselno podal tudi predlog za delegacijo pristojnosti. Kljub temu, da je o kaznovanju v okviru nove zadeve v skladu s tretjim odstavkom 109. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločal drug sodnik, izraža nezaupanje v nepristranskost Okrajnega sodišča v Kopru in tudi Višjega sodišča v Kopru, ker se sodnice v isti stavbi srečujejo in družijo, višje sodišče pa je do sedaj potrdilo vse odločitve nižjih sodišč.

2Predlog ni utemeljen.

3Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Zato so s pojmom "drugi tehtni razlogi" po ustaljeni sodni praksi zajete predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča kot takega, torej okoliščine, zaradi katerih bi na vse sodnike pristojnega sodišča lahko padla senca dvoma v njihovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi.

4Okoliščin, ki jih v predlogu navaja nasprotni udeleženec, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". V obravnavani zadevi gre za izrek ukrepa kaznovanja, ki je bil izrečen na predlog razpravljajoče sodnice v zadevi P 166/2024 zaradi žaljivih izjav, ki so se nanašale nanjo. Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju je za takšne primere že zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, poleg poznanstev med sodniki odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.¹ Za odpravo morebitnih postopkovnih in materialnopravnih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva,² odpravi morebitnega dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika (npr. intenziteta odnosa med posameznimi sodniki) pa predlog za izločitev takega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.³

5Ker iz navedenih razlogov predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

¹ Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 80/2007 z dne 24. 5. 2007, I R 16/2025 z dne12. 3. 2025, I R 31/2025 z dne 12. 3. 2025 in I R 58/2025 z dne 7. 5. 2025.
² Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 31/2025 z dne 12. 3. 2025.
³ Ibidem.