VSL Sklep I Cp 1390/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:I.CP.1390.2025Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je s sklepom IR 1794/2024 z dne 26. 3. 2025 zavrglo tožbo.
2S sklepom IR 1794/2024 z dne 26. 3. 2025 je odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o zahtevkih zaradi vračila zneska 30.000 EUR v zapuščino in zaradi plačila simbolične odškodnine v višini 30.000 EUR.
3Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožnik po pozivnem sklepu za dopolnitev vloge (tožbe) z dne 9. 7. 2024, v kateri je bil opozorjen na posledice (zavrženja tožbe), tožbe ni popravil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Pozivni sklep na dopolnitev tožbe je povzet v točki 8 sklepa o zavrženju tožbe. Že na podlagi tožbe z dne 9. 7. 2024 je razdružilo zahtevke in tožbena zahtevka za plačilo zneska 100.000 EUR in 150.000 EUR odstopilo v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani (razlogi v točki 11 sklepa o zavrženju tožbe). Glede vloge "Popravki oz. dopolnitve vloge (tožbe) z dne 4. 9. 2024", ki jo je vložil tožnik po pozivnem sklepu, je ugotovilo, da je v njej postavil štiri tožbene zahtevke, vendar za tožbena zahtevka zaradi dedne nevrednosti in na izročitev ključev stanovanja ni navedel vrednosti spornega predmeta. Zato je v tem delu tožbo zavrglo (točke 12 do 15 sklepa o zavrženju tožbe).
4Za novo postavljena zahtevka (za vračilo zneska 30.000 EUR v zapuščino in za plačilo simbolične odškodnine 30.000 EUR) pa je ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje in pojasnilo (točka 7), da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
5Pritožbo zoper oba sklepa vlaga tožnik. Sodišču očita, da je neutemeljeno razdružilo tožbene zahtevke iz točke 1 in 3 njegove vloge. Nezakonito je zadržalo obravnavanje na nepristojnem - okrajnem sodišču in hkrati zavrglo dva - izrezana dela nerazdeljivih tožbenih zahtevkov o dedni nevrednosti in izročitvi ključev stanovanja, češ da ni ustrezno ovrednotil vrednosti spora, čeprav je to storil v nedeljivih tožbenih zahtevkih s simboličnimi poravnalnimi zneski. Nezakonito je zadržalo celotno popravljeno tožbo z dne 3. 9. 2024 na nepristojnem okrožnem sodišču. Predlaga, da se sklepa zavržeta in se tožba z dne 3. 9. 2024 zoper toženko A. A. v celoti odstopi okrožnemu sodišču, ker je vsak od štirih tožbenih zahtevkov iz nje tudi finančno opredeljen z zahtevanim denarnim zneskom, ki presega vrednost spornega predmeta 20.000 EUR, do katerega je za odločanje še pristojno okrajno sodišče.
6Pritožba ni utemeljena.
7Tožbeni zahtevki, ki jih pritožnik povzema na strani 3 pritožbe (v točki 4), nimajo iste dejanske in pravne podlage. Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/199 s spremembami) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
8Ker vrednost spora ni bila določno navedena pri nedenarnih zahtevkih, sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da gre pri vseh zahtevkih za pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
9Na določno postavitev tožbenih zahtevkov in opredelitev vrednosti spora za vsak nedenarni zahtevek je bil tožnik v pozivnem sklepu opozorjen. Zmotno je njegovo naziranje, da je vrednost spora opredelil. Ob nedenarnih zahtevkih je postavil še tožbene zahtevke za plačilo denarnih zneskov, ki imajo drugačno dejansko in pravno podlago od nedenarnih tožbenih zahtevkov. Odločitvi o razdružitvi tožb in (le) delnem odstopu zahtevkov okrožnemu sodišču ter o zavrženju tožbe za preostale (nedenarne) zahtevke sta pravilni.
10Ker sklepa tudi nista obremenjena s procesnimi kršitvami in napakami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in oba sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 10. 2025Nazaj na vrh ↑