VSL Sklep IV Cp 1462/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se izda začasna odredba, s katero se nadomesti materino soglasje za vpis sina udeležencev v Osnovno šolo A. v mestu B., da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločitve oziroma do drugačne odločitve sodišča in da pravno sredstvo zoper njo ne zadrži izvršitve, in (2) da se zavrne predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

2Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda začasno odredbo, s katero se ji dovoli, da brez očetovega soglasja vpiše otroka v Osnovno šolo v C.

Zmotna je ugotovitev, da otrok ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bil vpisan v osnovno šolo. Napačna je zato ocena o otrokovi ogroženosti. Da otrok ni ogrožen, izhaja tudi iz mnenja CSD.

Odločitev je napačna tudi zaradi neuporabe Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn), ki določa, kdaj in na kakšen način lahko otrok prestopi v drugo osnovno šolo. Zaradi izpodbijanega sklepa je nastala absurdna situacija, ko bo otrok lahko vpisan hkrati na dve šoli.

Izbira osnovne šole je pomembna in vpliva na njegov nadaljnji razvoj. Prednosti vaške šole so splošno znane. Otroci se med sabo poznajo, si vedno priskočijo na pomoč; pletejo se trdnejše vezi kot v .; vsak dan lahko opravljajo športne aktivnosti na čistem zraku. Za sina je najboljša izbira šolanje v C., kjer ima prijatelje in se počuti najbolj sproščeno in razigrano. Otroci iz vrtca večinoma ne bodo nadaljevali svoje poti v šoli A., saj je v okolici več dobrih šol. Sodišče se ni opredelilo do tega, da teče postopek za spremembo varstva in vzgoje. Nemogoče je pričakovati, da se bo osnovnošolski otrok selil na tri dni. Z začasno odredbo sta starša postavljena v izjemno neugoden položaj. Odločitev je v sinovo škodo, ker se prejudicira sodni spor o varstvu in vzgoji.

Otrok je dnevno vpet v okolje v C.; tam ima vse prijatelje in dom in se počuti veliko bolje kot v B.; bližina šole omogoča varen in po možnosti samostojen prihod v šolo; manjše in varnejše okolje nudi več občutka varnosti in stabilnosti; dejansko stanje se je od vpisa v vrtec spremenilo; sodišče ni niti prek CSD pozvalo otroka na razgovor, da bi sam izrazil željo, kje se želi šolati. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Postopek je sprožila, ker je pri otroku zaznala odpor in preveliko obremenjenost s pogostim prehajanjem med staršema.

S prehodom v šolo se bo otrokova rutina v vsakem primeru spremenila. Primoran bo spremeniti svoje navade in okolje in si poiskati nove prijatelje. Po 31. členu Konvencije o otrokovih pravicah ima vsak otrok pravico do prostega časa, igre, počitka in rekreacije. Otrokovna dnevna rutina mora biti uravnotežena med šolske obveznosti in prostim časom.

Odločitev favorizira očeta. Sama bo morala v B. tudi tedaj, ko bo delala od doma. Sodišče ni upoštevalo mnenja razvojne ambulante in poročila psihologinje o otrokovih čustvenih stiskah, niti ni postavilo izvedenca, ki bi potrdil njene navedbe. Napačna je ugotovitev, da bi imela predlagateljica logistične težave.

Otrok mora med šolanjem imeti stalen dom. Tako kot doslej bo tudi v bodoče ona tista, ki bo skrbela za šolske obveznosti, učenje ipd. Tak je bil tudi dogovor med starši ob vpisu v vrtec.

3Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta starša šestletnega sina, ki je na podlagi sodne poravnave z dne 24. 2. 2022 zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema. Otrok prehaja med starši v štirinajstdnevnem ritmu 2-2-3. Otrokovo stalno prebivališče je na naslovu materinega prebivališča. Pred sodiščem teče postopek po materinem predlogu za spremembo sodne poravnave. Starša sta v tem postopku podala predloga za nadomestitev soglasja za vpis otroka v osnovno šolo. Mati želi, da se otrok vpiše v osnovno šolo v bližini njenega in otrokovega prebivališča. Oče je izbral šolo v bližini vrtca, ki ga obiskuje otrok.

6Izpodbijana odločitev, s katero je ugodeno očetovemu predlogu, temelji na ugotovitvah, - da je zaradi nesoglasja med starši, v katero osnovno šolo naj se vpiše, vpis pa je obvezen, otrok ogrožen, - da sta oba starša zaposlena v B., da mati živi v D., oče pa v B., - da otrok obiskuje vrtec v E., - da sta obe šoli ustrezni, - da je otrok vpet tako v okolje v C. kot v B., - da ima v obeh krajih prijatelje, ki bodo lahko postali sošolci, - da je v okolju v B. razvil rutino, socialne vezi in občutek stabilnosti, - da je vpis v šolo v B. ustreznejši zaradi praktične izvedljivosti in dostopnosti za oba starša in zaradi ohranitve enakovrednega obsega stikov z obema.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti presoje, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi preprečitve otrokove ogroženosti (161. čl. Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Ne glede na drugačno mnenje CSD iz ZOsn ne izhaja, da bi bil vpis otroka možen kljub razhajanju staršev glede izbire osnovne šole. V zakonu je določena dolžnost staršev, da v določeni starosti vpišejo otroka v prvi razred osnovne šole (1. odst. 45. čl.) in da je osnovna šola v šolskem okolišu otrokovega prebivališča otroka dolžna vpisati, druga pa le, če s predlogom staršev soglaša (1. odst. 48. čl.). Vprašanje, ali je za izbiro šole in vpis potrebno soglasje staršev, ni urejeno v ZOsn, ampak v DZ. V skladu s pravili iz 151. čl. tega zakona starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. čl.), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče. Pritožnica je sama navedla, da je izbira osnovne šole pomembna in vpliva na otrokov nadaljnji razvoj.¹ Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev procesno gradivo ne daje opore za sklep, da je sin udeležencev veljavno vpisan v osnovno šolo. Predlagateljica je navedla, da se je ob vabilu k vpisu zglasila v osnovni šoli, razložila situacijo in pustila pri njih mnenje CSD, da za vpis ni potrebno soglasje staršev, a to ne pomeni, da je odločitev sodišča postala nepotrebna.² Glede na zakonsko možnost staršev, da zaprosijo za vpis otroka v katerikoli osnovni šoli, odločitev sodišča nadomešča manjkajoče soglasje staršev, ali bo predlog staršev upoštevan, pa bo odvisno od odločitve šole, sprejete v okviru zakonskih pristojnosti.

8Ker se starša o izbrani osnovni šoli nista mogla sporazumeti, začetek šolskega leta, ko bi otrok moral vstopiti v 1. razred, pa je (bil ob izdaji izpodbijanega sklepa) zelo blizu, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana podlaga za začasno ureditev spornega vprašanja.

9Neutemeljeni so očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ki naj bi bile podane zaradi nepridobitve otrokovega mnenja in zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem. Zaradi bližajočega se pričetka šolskega leta je bila treba o predlogu odločiti hitro. Sodišče je izvedlo dokaze, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče izvesti (pridobilo je mnenje CSD, zaslišalo starša in prebralo doslej zbrano procesno gradivo), v njih pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča imelo dovolj podlage za sprejetje začasne odločitve.

10Izdano začasno odredbo o nadomestitvi soglasja za vpis sina udeležencev v osnovno šolo v B. utemeljujejo dovolj trdni razlogi. Sodišče ni spregledalo, da teče postopek za spremembo zaupanja in stikov. Ker odločitev še ni sprejeta, je pravilno izhajalo iz obstoječega stanja.

11V ovrednotenju razlogov v prid materinemu in očetovemu predlogu je sodišče utemeljeno dalo prednost rešitvi, ki v najmanjši možni meri posega v ustaljeni način prehajanja otroka med starši. Pritožbeno nesporna je namreč ugotovitev, da je otrok več kot tri leta preživljal enako časa z vsakim od staršev in je vpet tako v okolje pri očetu kot v okolje pri materi, dokazni postopek pa ni pokazal okoliščin, ki bi narekovale takojšnjo spremembo. Pritožbene navedbe o sedanjem in bodočem boljšem počutju otroka v okolju, v katerem živi mati, in o nesprejemljivosti pogostega prehajanja otroka med starši z vidika njegove potrebe po ustalitvi, izpolnjevanju šolskih obveznosti in prostem času bodo pomembne za končno odločitev, niso pa take, da bi terjale takojšen poseg v otrokov dosedanji ritem. Neutemeljen je očitek o spregledanem mnenju razvojne ambulante in poročilu psihologinje. V proces obravnave sta bila vključena le mati in otrok, ne pa (na primerljiv način kot mati) tudi oče, zaradi česar je njuna dokazna vrednost z vidika potrditve izvora otrokovih čustvenih stisk šibka in zato za sprejeto odločitev nepomembna. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o favoriziranju očeta. V tehtanju posledic ene ali druge odločitve v primerjavi z možnimi izidi postopka se je sodišče utemeljeno odločilo za najmanjši potrebni poseg v družinski položaj pred izvedbo celovitega dokaznega postopka. S tem je tudi v najmanjši možni meri prejudicirana končna odločitev o pritožničinem predlogu za spremembo zaupanja in stikov.

12Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

13Pritožbeno sodišče še opozarja, da je v skladu s 166. členom DZ nasprotni udeleženec dolžan upravičiti izdano začasno odredbo z vložitvijo ustreznega predloga. Sedemdnevni rok bo pričel teči, ko ga bo sodišče seznanilo s posledicami opustitve vložitve predloga.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

¹ Tako je tudi stališče sodne prakse. Glej npr. sklep VSM III Cp 541/2024 z dne 11. 7. 2024 in tam navedene sodne odločbe.
² Nenazadnje se tudi predlagateljica sama še v pritožbenem postopku zavzema za ugoditev njenemu predlogu za začasno odredbo, po katerem naj se dovoli vpis otroka v osnovno šolo v C. brez očetovega soglasja.