VSM Sklep V Kp 32801/2024

Pritožba zagovornika obdolžene A. A. se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I Kpr 32801/2024 z dne 6. 6. 2025 na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljenega zavrnilo predlog obdolžene (pravilno zagovornika obdolžene) A. A., da se iz spisa izloči izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije B. B. z dne 11. 3. 2025.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba navaja, da je obramba obdolženke utemeljeno predlagala izločitev izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije, ker je izjavo o ravnanju obdolženke od oškodovanca C. C. izsilila. Oškodovanec je privilegirana priča, ki zoper obdolženko, ki je njegova mati, ni želel pričati, izvedenka pa ga je večkrat vprašala o dogajanju, pogovor o tem je odklonil, nato pa mu je ponovno postavljala vprašanja in tako njegov odgovor izsilila. Po oceni pritožbe je zato izvedensko mnenje pristransko in sestavljeno v nasprotju z ZKP. Izvedenka oškodovanca ni poučila o njegovi pravici, da kot privilegirana priča o dejanju ni dolžan izpovedovati, zaradi česar je treba njeno izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz iz spisa izločiti. Pritožba navaja sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 65361/2012 z dne 19. 1. 2017, ki po njeni oceni to potrjuje.

5Takšni pritožbeni oceni ni mogoče pritrditi. Oškodovanec C. C. je v skladu z 236. členom ZKP privilegirana priča, saj je sin obdolženke. Privilegirane priče je sodišče dolžno opozoriti, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši in brž ko izve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja, in če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju, pouk in odgovor pa se vpišeta v zapisnik (drugi odstavek 236. člena ZKP). Sodišče, ki vodi postopek, je torej tisto, ki mora privilegirano pričo poučiti o tem, da ji ni treba pričati, ne da pa takega pravnega pouka izvedenec pred pregledom privilegirane priče in razgovorom z njo. Pritožba zato nima prav, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker izvedenka klinične psihologije oškodovanca ni poučila po drugem odstavku 236. člena ZKP.

6Zmotna je tudi ocena pritožbe, da gre zato za pristransko izvedensko mnenje. Izvedencu v kazenskem postopku ni mogoče očitati pristranskosti iz tega razloga. ZKP določa, v katerih primerih se izvedenca ne sme postaviti in kdaj se sodna odločba ne sme opirati na njegov izvid in mnenje (251. in 44. člen). Izvedenka klinične psihologije pa pri svojem delu niti ni mogla biti pristranska, saj je z oškodovancem glede na naravo njenega dela morala opraviti razgovor in odgovoriti na vprašanja sodišča.

7Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izvedenki za področje psihologije in klinične psihologije B. B. odredilo, da izdela izvid in mnenje, v njem pa je izvedenka povzela tudi to, kar ji je glede očitanega ravnanja obdolženke povedal oškodovanec, ko je z njim opravila pogovor. Ta okoliščina ni razlog za izločitev izvedenskega mnenja iz spisa na podlagi 83. člena ZKP, saj ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti. Če bo zoper obdolženko vložena obtožnica, pa sodišče tega, kar je oškodovanec povedal izvedenki, v dokazni oceni ne bo smelo upoštevati in na to ne bo smelo opreti sodbe. V izpodbijanem sklepu sicer ni pravilno stališče, da gre v konkretnem primeru za neformalni pogovor s strani sodišča postavljenega izvedenca s sinom obdolženke, a ne zaradi razčiščevanja obravnavanega kaznivega dejanja, ampak zaradi ugotavljanja posledic morebitne spolne zlorabe ter morebitnih škodljivih posledic za oškodovančev nadaljnji razvoj (točka 5 obrazložitve). Za neformalni razgovor bi šlo, če zoper obdolženko še ne bi bila vložena niti ovadba, v obravnavanem primeru pa je izvedenko postavilo sodišče zaradi razjasnitve kaznivega dejanja, ki ga je osumljena.

8Izvedenec, ki je v pogovoru z obdolžencem, ki se ni želel zagovarjati, ali s privilegirano pričo, ki o kaznivem dejanju ni želela izpovedovati, izvedel o kaznivem dejanju nekaj, česar sodišče ni moglo izvedeti, ker sta taki osebi uporabili privilegij pravne dobrote, da ne rabita izpovedovati, tega v izvedenskem mnenju ne sme povzeti, temveč mora takšne podatke ohraniti v svojem arhivu. Kljub temu pa izvedensko mnenje, če je v njem takšna izjava zapisana, ni nedovoljen dokaz, zaradi katerega bi ga bilo treba iz spisa izločiti. Na to, kar je privilegirana priča povedala izvedencu, se ne bo smela opreti morebitna sodba, prav tako kot se ne bo smela opreti na izjavo drugih uradnih oseb (na primer policistov in kriminalistov) o tem, kaj jim je takšna priča (oziroma v drugih primerih obdolženec, ki se ni želel zagovarjati) o kaznivem dejanju, ko se je to že raziskovalo, povedal. Izjave privilegirane priče, ki se je odpovedala pričevanju, so dovoljen dokazni vir, če je šlo za neformalni pogovor, ko je takšna priča prosto izpovedovala, ne da bi razmišljala o tem, ali bo s tem svojega bližnjega obremenila, torej tedaj, ko pogovor ni bil namenjen razjasnjevanju kaznivega dejanja.

9Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, v morebitnem nadaljnjem postopku pa sodišče prve stopnje ne bo smelo upoštevati navedb oškodovanca izvedenki, ki opisujejo okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in njegove zakonske znake, nanje pa tudi ne bo smelo opreti sodbe.

10Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

11Če bo za obdolženko nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o predlogu za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.