VSL Sklep II Kp 55025/2023

Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolžena

A. A., sina B. A. in C. A., rojenega ..., in

B. B., sina A. B. in C. B., rojenega ...,

na podlagi 167. in 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

uvede preiskava

ker je podan utemeljen sum, da je A. A. kot predsednik uprave družbe E. d. d., zaradi povečanja obratovanja in prihodkov družbe in v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem Agencije RS za okolje z dne 2. 10. 2015 ter v nasprotju z 68. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, z nadaljnjimi spremembami), ko mora upravljalec za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, za vsako večjo spremembo v obratovanju naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ter 70. člena istega zakona zagotoviti ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja, dovolil, da se je v letu 2021 in 2022 na lokaciji Centra za ravnanje z odpadki F., na dodatni površini vsaj 78.045,28 m² nezakonito opravljala dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki v nasprotju z 19. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/2022) na neutrjenih tleh ter nenadkrito; B. B. pa kot vodja Centra za ravnanje z odpadki, odgovornega za poslovanje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in v skladu z okoljevarstvenimi predpisi, v nasprotju z zgoraj navedenimi predpisi izvajal dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki na navedeni površini, zaradi česar je dne 4. 8. 2022 na površini vsaj 23.615,29 m² zaradi neprimernega skladiščenja odpadkov na prostem in na neutrjenem terenu prišlo do požara na območju parcel CRO F., št. ..., vse k. o. ..., ki je zajel okoli 150 ton odpadkov, v posledici le tega in njegovega gašenja pa do sproščanja strupov in gostega črnega dima v ozračje, zaradi česar so bili okoliški prebivalci opozorjeni na možne posledice za zdravje zaradi vdihavanja, zaradi odtekanja protipožarne vode v neutrjena tla, katera pa je presegla dopustne mejne vrednosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 in 75/22), zlasti aluminija, železa, amonijevega dušika, celotnega cianida, fenola in drugih škodljivih snovi, kar vse je pronicalo v zemljo in podtalnico, pa je prišlo do dejanske škode kakovosti zraka in zemlje,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja po 2. točki prvega odstavka 332. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

1Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Krškem, ko je odločalo o nesoglasju med preiskovalno sodnico in državnim tožilcem (sedmi odstavek 169. člena ZKP), zavrnilo zahtevo za opravo preiskave Okrožnega državnega tožilstva v Krškem KK-Kt/2065/2023 z dne 26. 7. 2023 zoper tedaj še osumljena A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja po 2. točki prvega odstavka 332. člena KZ-1. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov bremenijo proračun.

2Zoper sklep se je pritožil državni tožilec iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP - zaradi kršitve kazenskega zakona.

3Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega A. A., Odvetniška pisarna C. d. o. o., in zagovornik obdolženega B. B., odvetnik mag. D. D., ter predlagali, da se pritožba državnega tožilca zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bistvo kazenskopravnega očitka obdolžencema v tem, da je obdolženi A. A. kot predsednik uprave družbe E., d. d., v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem Agencije RS za okolje z dne 2. 10. 2015 ter v nasprotju z 68. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ko mora obratovalec za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, za vsako večjo spremembo v obratovanju naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ter 70. člena ZVO-1 zagotoviti ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja, dovolil, da se je v letu 2021 in 2022 na lokaciji Centra za ravnanje z odpadki F. (v nadaljevanju: Center), na dodatni površini vsaj 78.045,28 m² nezakonito opravljala dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki v nasprotju z 19. členom Uredbe o odpadkih na neutrjenih tleh in nenadkrito, obdolženi B. B. pa da je kot vodja Centra za ravnanje z odpadki v nasprotju z navedenimi predpisi izvajal dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki na navedeni površini, zaradi česar je 4. 8. 2022 na površini vsaj 23.615,29 m² zaradi neprimernega skladiščenja odpadkov na prostem in na neutrjenem terenu prišlo do požara, v posledici le-tega in njegovega gašenja pa je prišlo do sproščanja strupov in gostega črnega dima v ozračje ter do odtekanja protipožarne vode, ki je presegla dopustne mejne vrednosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, v neutrjena tla, kar vse je pronicalo v zemljo in podtalnico.

6Iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da opis dejanja, kot izhaja iz izreka zahteve za opravo preiskavo, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja po 2. točki prvega odstavka 332. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (točki 8 in 9 obrazložitve) ugotavlja, da razen tega, da se je dejavnost izvajala nezakonito, torej brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, niso konkretizirana nobena druga ravnanja, ki bi kazala, da so obdolžencema očitana ravnanja presegla meje prekrška in prerasla v kaznivo dejanje; edini konkretni očitek, ki izhaja iz opisa dejanja je, da se je skladiščenje izvajalo nenadkrito in na neutrjenih tleh, kar pa po presoji sodišča prve stopnje ne zadošča.

7Takšno stališče sodišča prve stopnje pritožba utemeljeno graja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v opisu dejanja, za katerega poudarja, da ga je treba brati in razumeti kot celoto, določno in v potrebni meri opisano izvršitveno ravnanje obdolžencev - to je nezakonito opravljanje dejavnosti ravnanja in skladiščenja z odpadki na dodatni površini vsaj 78.045,28 m², na neutrjenih tleh in nenadkrito. V opisu dejanja so navedene tudi konkretne določbe s področja varstva okolja, ki naj bi ju obdolženca s svojimi ravnanji kršila, to so 68. člen ZVO-1, 70. člen ZVO-1 in 19. člen Uredbe o odpadkih. Prvi odstavek 68. člena ZVO-1 določa, da mora upravljalec naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Prvi odstavek 70. člena ZVO-1 določa, da mora upravljalec v zvezi z obratovanjem naprave iz 68. člena ZVO-1 zagotoviti med drugim ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja. Tretji odstavek 19. člena Uredbe o odpadkih pa določa, da morajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje, med drugim zaradi požarov zaradi samovžiga.

8Po presoji pritožbenega sodišča zgoraj povzete določbe predstavljajo ustrezno dopolnilno normo blanketne določbe kaznivega dejanja po 332. členu KZ-1. V opisu zatrjevana dejstva in okoliščine, (i) da naj bi na dodatni površini vsaj 78.045,28 m² obdolženca nezakonito dovolila oziroma opravljala dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki in (ii) da naj bi obdolženca dovolila oziroma opravljala dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki "na neutrjenih tleh" in "nenadkrito", pa ustrezno opredeljujejo ravnanja obdolžencev, ki z navedenimi določbami niso v skladu. Pri tem gre predvsem iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe o odpadkih črpati očitek obdolžencema, da sta v nasprotju s predpisi dovolila oziroma opravljala dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki na neutrjenih tleh in nenadkrito. Ali je zaradi tega nastala prepovedana posledica, kot se očita v opisu dejanja, pa bo stvar presoje v morebitnega nadaljnjega kazenskega postopka. Stališče sodišča prve stopnje, kot ga je moč razumeti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bi iz opisa dejanja moral izhajati sklic na konkretno določbo s področja varstva okolja, ki bi izrecno nalagala dolžnost, da je odpadke potrebno skladiščiti pokrito in na utrjenih tleh, je prestrogo, stališče, da je edini konkretiziran očitek obdolžencema, da se je dejavnost ravnanja in skladiščenja z odpadki izvajala nezakonito, pa zato napačno.

9Opisan je tudi zakonski znak povzročitev (konkretne) nevarnosti nastanka dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (točka 9 obrazložitve) navaja, da "očitek v zvezi s tem sploh ni dovolj konkretiziran", razlogov za takšen zaključek pa ne navaja. Iz opisa dejanja izhaja, da je v posledici obdolžencema očitanih izvršitvenih ravnanj prišlo do požara, ki je zajel 150 ton odpadov, v posledici požara in njegovega gašenja pa je prišlo do sproščanja strupov in gostega dima v ozračje, zaradi česar so bili okoliški prebivalci opozorjeni na možne posledice za zdravje zaradi vdihovanja, zaradi odtekanja protipožarne vode v neutrjena tla, ki je presegla dopustne meje vrednosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadlih vod v vode in javno kanalizacijo, zlasti aluminija, železa, amonijevega dušika, celotnega cianida, fenola in drugih škodljivih snovi, kar vse je pronicalo v zemljo in podtalnico, pa je prišlo do dejanske škode kakovosti zraka in zemlje. Po presoji pritožbenega sodišča takšen opis posledice konkretizira najmanj nevarnost nastanka dejanske škode kakovosti zraka in zemlje, ki jo kot posledico predvideva 2. točka prvega odstavka 332. člena KZ-1, čeprav zadnja navedba v opisu dejanja, da "je prišlo do dejanske škode kakovosti zraka in zemlje", nakazuje, da bi v poštev lahko prišla tudi inkriminacija po drugem odstavku 332. člena v zvezi 2. točko prvega odstavka 332. člena KZ-1, ki predvideva hujše posledice, med drugim v obliki dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam.

10Iz podatkov kazenskega spisa izhaja tudi utemeljen sum, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče ne sledi stališču sodišča prve stopnje, da na ravni utemeljenega suma ni dokazana povzročitev nevarnosti nastanka dejanske škode kot zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja po 2. točki prvega odstavka 332. člena KZ-1. Iz odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 14. 9. 2022 (priloga A1/1/17/1¹ in B5), ki jo izpostavlja tudi pritožnik, med drugim izhaja, da so bili v požaru zajeti kosovni, nenevarni odpadki v količini 150 ton, da je požarišče močno smrdelo po zažgani plastiki in da je zaradi tega, ker je začasno skladišče odpadkov na prostem in na neutrjenem terenu, požarna voda odtekala v tla, na začasnem skladišču v tleh pa so tudi kanalizacijski jaški, prek katerih se meteorna voda odteka v tla s ponikanjem. Iz navedene odločbe nadalje izhaja, da je požarna voda presegla mejne vrednosti, ki so določene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, navedeni so tudi parametri, ki so bili preseženi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavilo mnenje dr. G. G. ki ga je slednja izdelala za naročnika E. d. d., iz katerega izhaja, da onesnažena voda ni imela bistvenega vpliva na okolje in zdravje ljudi; pritožnik navedeni ugotovitvi nasprotuje in poudarja, da iz odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 14. 9. 2022 izhaja, da se mnenja dr. G. G. ne bo upoštevalo kot dokaz, ker je mnenje "v popolnem nasprotju z znanstvenimi izsledki, ki so objavljeni v strokovni literaturi in ni podprto z nobenimi dokazi".

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zgoraj povzetih ugotovitev odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 14. 9. 2022 - da je v posledici požara požarna voda odtekala v tla in da so bili pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo določeni parametri preseženi -, izhaja utemeljen sum, da je bila v konkretnem primeru povzročena (vsaj) nevarnost nastanka dejanske škode. Kakršnokoli tehtanje nasprotujočih si trditev, pa je v tej fazi postopka preuranjeno, saj gre za stvar dokazne ocene, s katero se sodišče, ko odloča o uvedbi preiskave, ne sme ukvarjati. Ali je bila zaradi sproščanja strupov in gostega črnega dima v ozračje oziroma zaradi odtekanja protipožarne vode v neutrjena tla povzročena nevarnost nastanka dejanske škode ali je morebiti celo bila povzročena dejanska škoda, je vprašanje, ki ga bo med drugim treba raziskati v preiskavi - po potrebi s postavitvijo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Državni tožilec pa bo po končani preiskavi presodil, ali bo zbrano dokazno gradivo zadostna podlaga za vložitev obtožnice ali pa bo od kazenskega pregona zoper obdolženca odstopil.

12Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper oba obdolženca uvedlo preiskavo v obsegu, kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa.

¹ V primerjavi z odločbo v prilogi B5, v odločbi pod prilogo A1/1/17/1 manjka stran 4.