UPRS Sodba II U 372/2023-23

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Upravna enota Maribor je s sklepom št. 351-1690/2021-6227-39 z dne 26. 1. 2023 odločila, da se v izreku odločbe o legalizaciji objekta v točki I izrek popravi tako, da se napačno zapisana parc. št. "456/29" k.o. ... nadomesti s pravilnim zapisom, ki se glasi "756/29" k.o. ... (točka I. izreka). V obrazložitvi odločbe o legalizaciji z dne 9. 1. 2023 se napačno zapisana parc. št. "456/29", k.o. ..., nadomesti s pravilnim zapisom, ki se glasi "756/29", k.o. ..., ter na strani 2, tretji odstavek, se naslov družbe A., d.o.o. pravilno glasi ... (točka II. izreka). Ostale določbe, navedene v odločbi o legalizaciji objekta št. 351-1690/2021-6227-38-26 z dne 9. 1. 2023, ostanejo nespremenjene (točka III. izreka). Upravni organ je izpodbijani sklep izdal na podlagi drugega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Ugotovil je, da gre za tehnično napako, saj tako iz vloge za izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-1690/2021-6227-1 z dne 14. 10. 2021 kot iz dokumentacije za legalizacijo, nedvoumno izhaja, da je pravilna navedba zemljiške parcele št. 756/29.

2Stranski udeleženec B. B. je podal pritožbo zoper navedeni sklep ustno na zapisnik pri upravnem organu in navedel, da se pritožuje zoper sklep o popravku pomote z dne 26. 1. 2023, v katerem je upravni organ v točki II. izreka popravil napačno zapisano zemljiško parcelo 456/29 v parcelo 756/29, k.o. ... Pojasnjuje, da se predmetna zemljiška parcela nahaja tik ob njegovi zemljiški parceli in manj kot meter od njegovega vhoda. Z vključitvijo te zemljiške parcele v gradbeno dovoljenje je njegov objekt nemogoče ustrezno vzdrževati.

3Drugostopenjski organ, Ministrstvo za naravne vire in prostor, je po pritožbi v zvezi s popravo pomote odločilo, da se sklep Upravne enote Maribor št. 351-1690/2021-6227-39 z dne 26. 1. 2023 odpravi (I. točka izreka). Zahteva za povrnitev stroškov, ki jih v odgovoru na pritožbo preko pooblaščenca odvetnika C. C., zaposlen odvetnik Č. Č., priglaša investitor D. D., se zavrne (II. točka izreka). Tožena stranka navaja, da sta investitorja D. D. in E. E. po dopolnitvi prvotne vloge za legalizacijo dveh stanovanjskih objektov - objekta B in C, za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-977/2011/28 z dne 6. 4. 2012, dne 11. 5. 2022 podala spremembo vloge, tako da sta z vlogo zahtevala legalizacijo le za objekt B (po določbah 114. člena Gradbenega zakonika (v nadaljevanju: GZ)), to je stavbe št. 4751, polovice dvojčka, stoječe na zemljišču s parc. št. 756/21, 756/20, 756/24, 756/26, 756/28 in 756/29, vse k.o. ... K vlogi sta priložila dokumentacijo za legalizacijo z dne 14. 10. 2021, ki jo je izdalo podjetje A., d.o.o., Maribor. Upravni organ prve stopnje je nato izdal odločbo o legalizaciji objekta št. 351-169/2021-6227-38 z dne 9. 1. 2023, s katero je investitorjema D. D. in E. E. izdal odločbo o legalizaciji obstoječega stanovanjskega objekta št. 4751 z oznako B - polovica dvojčka, zgrajenega na zemljišču parc. št. 756/21, 756/20, 756/24, 756/26, 756/28 in 456/29, vse k.o. ..., v skladu z dokumentacijo za legalizacijo objekta. Prvostopenjski organ je nato dne 26. 1. 2023 izdal izdal sklep o popravi pomote, s katerim je v točki I. izreka odločbe o legalizaciji objekta z dne 9. 1. 2023 popravil napačno zapisano parc. št. 456/29, k.o. ..., in jo nadomestil s pravilnim zapisom parc. št. 756/29, k.o. ... Prvostopenjski organ je obrazložil, da gre za očitno pomoto v odločbi in je sprejel odločitev na podlagi prvega odstavka 223. člena ZUP. Drugostopenjski organ meni, da je glede na vsebino odločbe 223. ZUP na tej podlagi možno popraviti samo pomote tehničnega značaja, torej dejanske, ne pa pravne pomote, in ko gre očitno za pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa, ne pa za vsebinsko spremembo odločbe. Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje posegel v vsebino odločbe o legalizaciji z dne 9. 1. 2023, ko je popravil izrek in obrazložitev te odločbe tako, da je navedel drugo parc. št., na kateri se tudi med drugim nahaja obravnavani objekt, s čimer je posegel v pravni položaj strank nastal z izdajo odločbe o legalizaciji z dne 9. 1. 2023. Sprememba odločbe o legalizaciji pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva pod pogoji in na način iz ZUP oziroma, če so za to izpolnjeni pogoji po 219. členu ZUP. Z izdajo morebitne dopolnilne odločbe pa nikakor ni možno na podlagi 223. člena ZUP popraviti izreka. Odločba prve stopnje je zato iz tega razloga nezakonita. V izpodbijani odločbi je organ tudi navedel, da napačno označitev parcele ni mogoče šteti za tehnično pomoto, saj bi se s popravkom poseglo v pravno situacijo, ki jo je ustvarila odločba o legalizaciji predmetnega objekta, zato je tako odločbo treba izreči za nično, zaradi pravne in dejanske neizvršljivosti.

Tožbene navedbe

4Zoper navedeno odločitev sta vložila tožbo investitorja D. D. in E. E. kot tožnika in predlagata, da sodišče primarno odpravi odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 25. 10. 2023 in mu zadevo vrne v ponovni postopek, saj odločba ni zakonita in pravilna, prav tako nima podlage o pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Sklep prvostopenjskega organa z dne 26. 1. 2023 je namreč upravičen, pravilen in zakonit, pri čemer pa ravno nasprotno velja za napadeno odločbo drugostopenjskega upravnega organa. Zgolj iz previdnosti, da je pravni pouk drugostopenjskega organa napadane odločbe z dne 25. 10. 2023 vendarle pravilen in upravni spor zoper to odločbo drugostopenjskega organa resnično ni dovoljen, pa tožnika podredno predlagata naslovnemu sodišču, da v konkretnem primeru odloči o sporu polne jurisdikcije in odpravi sklep prvostopenjskega organa z dne 26. 1. 2023 ter ga nadomesti z novim upravnim aktom naslovnega sodišča z dopolnilno odločbo k odločbi o legalizaciji objekta številka 351-1690/2021-6227-38 z dne 9. 1. 2023. Tožnika menita, da glede na izrek in obrazložitev obeh napadenih aktov in glede na obstoječe dejansko stanje vsekakor obstaja podlaga, da to sodišče stori. Tožeča stranka z drugim podrednim tožbenim zahtevkom predlaga, da se izpodbijana odločba druge stopnje z dne 25. 10. 2023 ter sklep prve stopnje z dne 26. 1. 2023 odpravita in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek oziroma odločanje. Tožnika priglašata tudi stroške postopka.

5Tožnika zatrjujeta, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi prišla do zaključka kljub dejstvu, da zemljiška parcela 456/29 k.o. ... ne obstaja ter da tudi nikoli ni bila del vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 14. 10. 2021 ter tudi ne dokumentacije za legalizacijo, ki jo je po naročilu tožnikov izdelalo podjetje A., d.o.o. Navkljub temu, da parcela 456/29, k.o. ..., sploh nikoli ni bila predmet zahteve tožnikov za legalizacijo objekta ter s tem tudi ne postopka, ki se je vršil pred upravno enoto, prav tako pa tudi ne kakršnekoli druge dokumentacije tega upravnega spisa, kar prav nasprotno velja za zemljiško parcelo številka 756/29, k.o. ...

6Tožnika vlagata tožbo tako zoper sklep Upravne enote Maribor št. 351-1690/2021-6227-39 z dne 26. 1. 2023, kot tudi zoper odločbo Ministrstva za na naravne vire in prostor št. 35108-93/2023-2550-4 z dne 25. 10. 2023. Tožnika zatrjujeta, da odločba drugostopenjskega upravnega organa ni pravilna in tudi nezakonita ter da je plod zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe pravnih predpisov ter nenazadnje tudi posledica popolnega nepoznavanja upravnega spisa oziroma projektne dokumentacije v njej. Parcela 456/29, k.o. ..., ki je bila s sklepom o popravi prvostopenjskega upravnega organa pravilno popravljena s parcelo 756/29, k.o. ..., se namreč sploh ne pojavlja v listini dotičnega upravnega spisa ter tudi nikoli ni bila predmet zahtevka tožnikov ter tudi ne njune projektne dokumentacije, ki jo je izdalo podjetje A., d.o.o. Zato lahko umeščenost te parcele v odločbo o legalizaciji pomeni zgolj in samo očitno napako upravnega organa. Upravni organ v posledici odprave sklepa o popravi ni v celoti odločil o zahtevi tožnikov za legalizacijo, izostala je namreč odločitev upravnega organa v delu, ki se le-ta nanaša na parcelno številko 726/29, k.o. ..., saj je to del zahtevka tožnikov za legalizacijo, saj objekt, ki je njen predmet v delu stoji tudi na tej nepremičnini.

Odgovor na tožbo

7Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

8Odgovor na tožbo je podala po pozivu na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranka z interesom. Meni, da je odločitev drugostopenjskega organa pravilna in zakonita, tožba pa ni utemeljena, niti po primarnem zahtevku, niti po podrednih zahtevkih. Dejansko je v postopku na prvi stopnji v odločbi o legalizaciji objekta prišlo do napačne navedbe številke ene od parcel, vendar pa odločitev organa prve stopnje, da takšno napako sanira s sklepom o popravi, je bila nepravilna. Organ druge stopnje je v izpodbijani odločbi natančno, izčrpno pojasnil razloge za svojo odločitev, s katerimi se strinja. Predlaga, da sodišče sledi stranki z interesom in da tožbo tožeče stranke v celoti zavrne. Meni, da bi bila pravilna sanacija nastale nepravilnosti izvedena tako, da bi na podlagi pritožbe tožnikov organ prve stopnje izdal nadomestno odločbo, s katero bi zadevo rešil vsebinsko. Toda investitor se ni pritožil. Organ prve stopnje pa seveda ni mogel izdati nadomestne odločbe. Odločitev organa prve stopnje o izdaji popravnega sklepa, s katerim se odpravijo tako imenovane tehnične pomote, pa ni bila pravilna, zato je taka odločitev nezakonita.

Narok za glavno obravnavo

9Sodišče je dne 14. 5. 2025 opravilo narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. O trditvah strank je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokaz z vpogledom v sklep Upravne enote Maribor z dne 26. 1. 2023 (dokaz A3), v odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 25. 10. 2023 (dokaz A4), v odločbo o legalizaciji objekta z dne 9. 1. 2023 (dokaz A5), v elektronsko sporočilo upravnega organa prvotožniku z dne 18. 1. 2023 (dokaz A6), v laično pritožbo prvotožnika z dne 17. 1. 2023 (dokaz A7), v izpis iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da nepremičnina parc. št. 456/29, k.o. ... ne obstaja (dokaz A8), ZK izpisek za nepremičnino parc. št. 756/29, k.o. ... (dokaz A9), sklep Upravne enote Maribor o priznanju statusa stranke v postopku, št. 351-1690/2021-5 z dne 22. 11. 2021, zahtevo za legalizacijo objekta z dne 14. 10. 2021 in vse ostale listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter z zaslišanjem tožnika D. D.

Sodna presoja

K točki I izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je upravni organ prve stopnje v izreku in obrazložitvi odločbe o legalizaciji objekta z dne 9. 1. 2023, ki se nanaša na legalizacijo obstoječega enostanovanjskega objekta št. 4751, z oznako B - polovica dvojčka, zgrajena na zemljišču s parc. št. 756/21, 756/20, 756/24, 756/26, 756/28 in 456/29, vse k.o. ..., popravil napačno zapisano parc. št. "456/2", k.o. ..." in nadomestil s pravilnim zapisom, ki se glasi "756/29, k.o. ...".

12V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali je bila v konkretnem primeru napaka, ki jo je storil upravni organ v odločbi o legalizaciji objekta, takšne vrste, da jo je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom. Nadalje ali je popravek vplival na pravni položaj stranke, torej na njene pravice in obveznosti.

13V posledici navedenega je sporno, ali je izpodbijani popravni sklep oziroma izpodbijana odločba Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je odločalo o pritožbi zoper prvostopenjski sklep o popravi, akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

14V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem postopku se lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

15Sklep o popravi pomote ima lahko pravni učinek v razmerju do stranke, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 223. člena ZUP.¹ To bo lahko nastopilo predvsem v primeru, ko se s popravnim sklepom popravlja pomota v izreku odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na pravico ali obveznost stranke (npr. popravek zneska pravice ali obveznosti). Zato je zakonodajalec tudi vzpostavil posebno pritožbo zoper tak sklep, ki je izdan po koncu upravnega postopka in torej ne gre za procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta. Stranka takega popravnega sklepa ima v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v njen položaj, tudi možnost njegovega izpodbijanja v upravnem sporu, saj je bil s takim sklepom postopek odločanja (o popravi odločbe) končan. V takem primeru torej gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.²

16Sodišče je na glavni obravnavi v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis in ugotovilo, da iz zahteve za legalizacijo objekta (114. člen GZ) z dne 21. 4. 2022, ki sta jo vložila in podpisala tožnika izhaja, da se stanovanjska stavba oz. objekt nanaša na navedenih parcelah, torej tudi na parc. št. 456/29, k.o. ... Tudi iz dopisa Upravne enote Maribor, z dne 24. 8. 2022 "Ogled na terenu", se ogled na terenu opravi dne 12. 9. 2022 v zadevi legalizacije stanovanjskega objekta - B, na zemljišču s parc. št. 756/21, 756/20, 756/24, 756/26, 756/28 in 456/29, vse k.o. ... Iz zapisnika o opravljenem ogledu na terenu z dne 12. 9. 2022 pa nadalje izhaja, da sporni parc. št. 456/29 in parc. št. 756/29 nista bili predmet ogleda. Tako ni jasno, če je parc. št. 456/29 ali parc. št. 756/29 del zemljišča stanovanjskega objekta - B, ki je bil predmet legalizacije.

17Prvostopenjski organ tako ni imel podlage za izdajo sklepa po 223. členu ZUP, ker v obravnavanem primeru ni šlo za popravo pomote v smislu navedene določbe, temveč je s tem, ko je upravni organ popravil številko parcele posegel v vsebino odločbe o legalizaciji in tako tudi v pravni položaj strank.

18Glede na takšno vsebino popravnega sklepa ni šlo za popravo očitne pisne pomote oziroma napake takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, zato je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Ker je bilo s sklepom o popravi poseženo v pravni položaj strank, je bilo potrebno tudi zagotoviti pravno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.³

19Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 25. 10. 2023, s katero je odpravila sklep o popravi Upravne enote Maribor z dne 26. 1. 2023 pravilna in zakonita. Sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo tožbo v primarnem zahtevku, ki se glasi na odpravo odločbe Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 25. 10. 2023 in vrnitev v ponovni postopek odločanja ter prav tako drugem podrednem zahtevku, ki se glasi na odpravo tako odločbe Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 25. 10. 2023 ter sklepa o popravi Upravne enote Maribor z dne 26. 1. 2023, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Glede spora polne jurisdikcije

20Tožnik je predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije s tem, ko je v prvem podrednem tožbenem zahtevku predlagal, da sodišče odpravi sklep prvostopenjskega organa ter ga nadomesti z novim aktom - z dopolnilno odločbo k odločbi o legalizaciji objekta, vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1. Slednji v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.

21Sodišče pojasnjuje, da z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.⁴ Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

22Odločitev o zahtevku za povrnitev priglašenih stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
² VSRS, opr. št. I Up 79/2020 z dne 30. 9. 2020.
³ Sodno varstvo zoper sklep o popravi pomote pa je dopusten le takrat, kadar je dopustno tudi zoper posamični akt, ki se popravlja (I U 2330/18 z dne 7. 11. 2019, I Up 12/20201 z dne 1. 2. 2020).
⁴ Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.