VSL Sodba II Cpg 214/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 3.172,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 671,00 EUR od 18. 12. 2022 dalje do plačila, od zneska 671,00 EUR od 28. 1. 2023 dalje do plačila, od zneska 695,40 EUR od 11. 2. 2023 dalje do plačila, od zneska 305,00 EUR od 18. 2. 2023 dalje do plačila in od zneska 829,60 EUR od 11. 3. 2023 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 761,49 EUR pravdnih stroškov v 8 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka do plačila.

2Zoper izpodbijano sodbo se iz razlogov absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6Tožnica v tej zadevi vtožuje plačilo opravljenih storitev prevozov palet v Nemčijo. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je toženka sporne prevoze palet naročila po elektronski pošti in po telefonu direktorju tožnice. Toženka je po elektronski pošti naročila prevoz 15 palet teže 850 kg, ki naj bo opravljen dne 28. 11. 2022, preostala naročila pa je podala po telefonu direktorju tožnice. Prevoz je naročil A. A., ki je vodja prodaje pri toženki. Tožnica je opravila pet prevozov, in sicer je prepeljala dne 18. 10. 2022 8 palet teže 400 kg, dne 29. 11. 2022 19 palet teže 950 kg, dne 13. 8. 2022 12 palet teže 650 kg, dne 19. 12. 2022 2 paleti teže 130 kg in dne 10. 1. 2023 9 palet teže 360 kg. Za vse prevoze so bili izdani mednarodni tovorni listi CMR, ki so opremljeni s podpisi naročnika (toženke), prevoznika (tožnice) in prejemnika v Nemčiji, tj. družbe B. GmbH. Za svoje storitve je tožnica izdala pet računov v skupnem znesku 3.172,00 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženka prevoze naročila po vodji prodaje, ki je pri toženki nedvomno upravičen za sklepanje pogodb (80. člen Obligacijskega zakonika - OZ¹), zato naročilo prevoza s strani toženkinega zakonitega zastopnika ni bilo potrebno. Ker je toženka prevoze naročila, prevozi pa so bili opravljeni, pri čemer je toženka višino obveznosti prerekala brez navajanja razlogov, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je toženka dolžna plačati vtoževane račune. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba ima jasne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih in nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Pritožničina navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, pa te absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne utemeljuje. Prav tako ta pritožbena navedba ne utemeljuje zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takega nasprotja pritožnica ne zatrjuje, pritožbeno sodišče pa na to procesno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, zato je tudi pritožbeni očitek, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljen.

8Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen; da bi torej sodišče v primeru, če bi se izkazalo, da so zatrjevana dejstva resnična, zahtevku moralo ugoditi. Pritožnica trdi, da je glede na zbrano procesno gradivo in na okoliščino neizvedbe predlaganih dokazov tožbeni zahtevek (pravilno: tožba) tožnice nesklepčen. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za presojo sklepčnosti tožbe odločilna trditvena podlaga tožnice, medtem ko okoliščina izvedbe ali neizvedbe dokazov nima vpliva na razrešitev materialnopravnega vprašanja o sklepčnosti tožbe. Pritožnica svojega očitka v zvezi z zatrjevano nesklepčnostjo tožbe ni konkretizirala s pojasnilom, iz katerih tožničinih trditev o dejstvih naj bi izhajala neutemeljenost tožbenega zahtevka oziroma v čem naj bi bila pomanjkljivost tožničinih trditev o pravno relevantnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da iz dejstev, ki jih je v svoji vlogi zatrjevala tožnica, izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožnica je namreč podala vse potrebne trditve o spornem pravnem razmerju, iz katerih je izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da so s strani tožnice zatrjevana dejstva bodisi zaradi njihove nespornosti² bodisi zaradi njihove dokazanosti resnična, je izpodbijana odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna, pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava pa je neutemeljen.

9V sporih majhne vrednosti je izključen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato pritožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožnica ni dokazala temelja tožbenega zahtevka.

10Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da bi moralo izvesti vse predlagane dokaze in ne bi smelo zavrniti dokaznih predlogov. Zavrnitev dokaznega predloga lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev dokaznih predlogov pojasnilo v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, kjer je navedlo, da je zavrnilo dokazne predloge toženke za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika ter prič C. C. in D. D., ker toženka ni navedla, katera dejstva želi dokazovati z izvedbo teh predlaganih dokazov.³ Nesubstanciranost dokaznega predloga je ustavno dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.

11Pritožbeno sodišče na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da obstoj te kršitve presoja samo v mejah konkretiziranih pritožbenih navedb. Pritožnica, ki zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, bi morala konkretno navesti, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo in zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, pri čemer ne navede niti, katerih konkretnih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna, prav tako tudi ne poda vsebinske kritike razloga za zavrnitev dokaznih predlogov, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje. Zato pritožnica s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti.

12Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

¹ 80. člen OZ določa: Osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe.
² Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
³ Iz pritožbe ni razvidno, ali pritožnica izpodbija samo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenih dokaznih predlogov, ali pa tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov tožnice, zato pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se stranka lahko uspešno sklicuje na kršitve ZPP samo zaradi neizvedbe dokazov, ki jih je predlagala sama, ne pa tudi zaradi neizvedbe dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.