VSM Sklep I Cp 126/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). Zapustnikovo vnukinjo mld. A. A. in zapustnikovo hči B. B. je napotilo na pravdo, da vložita tožbo zoper ostale dediče z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev, da je bila prava oporočna volja zapustnika v lastnoročni oporoki z dne 21. 12. 2017, da je vnukinja A. A. dedič celotne zapuščine (II. točka izreka). Odločilo je, da sta udeleženki dolžni vložiti tožbo v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa in sodišču predložiti dokazilo o vložitvi tožbe (III. točka izreka). Prekinitev postopka bo trajala, dokler pravda ne bo pravnomočno končana oziroma do preteka roka, ki je določen za vložitev tožbe, v kolikor tožba ne bo vložena (IV. točka izreka).

2Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta dedinji B. B. in vnukinja mld. A. A., iz vseh pritožbenih razlogov. Predvsem pa se pritožujeta zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopki (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navajata, da je zapustnik pustil v uporabo premičnine in nepremičnine C. C. do njene smrti, medtem, ko dediščina pripada vnukinji A. A.. Za vnukinjo je izrecno zapisal, da ima v njegovem življenju poseben prostor, in da je najbolj pošteno, če pusti premičnine in nepremičnine v uporabo svoji zunajzakonski partnerici z nepravico odtujitve premičnin in nepremičnin do njene smrti. Po njeni smrti pa vso premoženje pripada vnukinji mld. A. A., predvsem iz razloga, ker je mnoga leta trpela. Zapis oporoke tako ne pušča nobenega dvoma, da je oporočna dedinja vsega zapustnikovega premoženja vnukinja, mld. A. A., saj je zapustnik v oporoki vsebinsko in besedno ločil pravico uporabe od določitve oporočne dedinje in namena dedovanja celotne zapuščine. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je prezrlo določilo 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se smiselno uporablja tudi pri enostranskih pravnih poslih. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zapustnik naložil zunajzakonski partnerki, da ne sme odtujiti nepremičnin in premičnin, do svoje smrti in posledično sklepanje o namenu, da je dedinja celotne zapuščine njegova partnerka, je po mnenju pritožbe protispisno, ker je vso premoženje dal vnukinji in je zapis o nepravici odtujitve in obremenitve razumeti kot obveznost oporočne dedinje, torej vnukinje. Namen tega določila je namreč v omejitvi razpolaganja oporočne dedinje mld. A. A., ki premičnin in nepremičnin ne sme odtujiti za časa življenja C. C.. Namen zapustnika je bil, da C. C. uživa nepremičnine in premičnine na naslovu ... 165 do njene smrti. Ta del zapisa tako predstavlja volilo. Glede razlage oporoke je zakon jasen, določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Ne gre pa za to, da bi zapustnik določil dediča dediču, pač pa je oporočnega dediča omejil pri razpolaganju za čas življenja C. C.. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Dedinja Č. Č. na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravdo napotilo dedinjo B. B. in vnukinjo mld. A. A., ki sta mama in hči ter zakonita in potencialna oporočna dedinja.

7V obravnavanem primeru je podana kolizija interesov navedenih dedinj, saj je B. B., kot hči zapustnika, zakonita dedinja, mld. A. A. pa je navedena v oporoki kot oporočna dedinja, med seboj pa sta v razmerju mati in hči, v posledici česar B. B. ne more zastopati interesov svoje hčerke A. A.. Zakonito in oporočno dedovanje se namreč izključujeta.

8Pravno podlago za postavitev kolizijskega skrbnika otroku v obravnavanem postopku predstavlja 166. člen ZD v zvezi z določbo petega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)¹ ter določba 269. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da CSD ali sodišče imenuje kolizijskega skrbnika, kadar so koristi otroka in njegovih staršev ali skrbnika v navzkrižju. V pravdnih in nepravdnih postopkih praviloma starši kot zakoniti zastopniki otroka v imenu otroka uveljavljajo njegove premoženjske pravice ali interese. Kolizijskega skrbnika se otroku postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.²

9Glede na podano kolizijo interesov je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je B. B. in mld. A. A. napotilo na pravdo. Najprej bi moralo zavarovati interese mld. A. A., katere zakonita zastopnica je zakonita dedinja, B. B., in sicer tako, da bi mld. A. A. postavilo skrbnika, ki bi v postopku zastopal njene interese.

10Ker sodišče prve stopnje mld. A. A. ni postavilo skrbnika, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. alineja 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD)

11V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej izvedlo postopek postavitve kolizijskega skrbnika mld. A. A., šele nato pa odločalo o napotitvi na pravdo.

12Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

¹ Peti odstavek 45. člena ZNP-1 določa: "Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika."
² Kolizijski skrbnik je eden od skrbnikov za posebni primer. Zanj je značilno, da opravlja varstvo le v omejenem obsegu. Tako se oseba ne postavi pod skrbništvo, ampak se izda le odločba o postavitvi skrbnika. Njegove naloge so omejene na varstvo koristi otroka in njegovo zastopanje glede vprašanj, o katerih se odloča v konkretnem postopku.