VSL Sklep Cst 58/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je dne 9. 12. 2024 izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 6. 12. 2024, katere predmet je prodaja nepremičnin: parcela št. 7/25 do 1/2 ter parcela št. 7/21 do 1/2 za ceno v višini 308.500 EUR. Upraviteljica je podala sodišču predlog za soglasje k sklenitvi navedene prodajne pogodbe, ki ji je priložila besedilo pogodbe in zapisnik javne dražbe. Na podlagi navedenih listin je sodišče ugotovilo, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 16. 7. 2024, da je upraviteljica prodajno pogodbo sklenila z dražiteljem, ki je na dražbi uspel ter da je vsebina prodajne pogodbe, ki jo je sklenila upraviteljica, v skladu s 337. do 343. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), zaradi česar je dalo soglasje k njeni sklenitvi.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor predkupne upravičenke A. A. z dne 27. 12. 2024 zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi z dne 9. 12. 2024. V ugovoru je navedla, da je solastnica nepremičnin, ki so predmet prodaje ter da je bila njena zakonita predkupna pravica kršena, saj ni bila pravilno obveščena o javni dražbi ter opozorjena na pogoje za uveljavitev predkupne pravice in na posledice njenega nepravilnega uveljavljanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepom ugotovilo, da je bila predkupna upravičenka pravilno obveščena o javni dražbi z dne 3. 12. 2024, saj iz potrdila o vročitvi izhaja, da je bilo pisanje upraviteljice z dne 25. 10. 2024 predkupni upravičenki puščeno v hišnem predalčniku dne 13. 11. 2024, prvo obvestilo o neuspešnem poskusu vročitve pa dne 28. 10. 2024. S tem je bila predkupna upravičenka seznanjena z datumom javne dražbe ter s pogoji in s posledicami sodelovanja na njej, tako kot to določa 347. člen ZFPPIPP. Poleg tega tudi iz dopisa predkupne upravičenke z dne 22. 11. 2024 nedvomno izhaja, da je bila seznanjena z javno dražbo, saj se ni strinjala z njeno izvedbo.

3Predkupna upravičenka A. A. je vložila zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. V pritožbi je navedla, da ji pisanje z zahtevano vsebino ni bilo vročeno, saj v času domnevnega vročanja na naslovu X., ni imela hišnega predalčnika. V dokaz svojih navedb je predlagala naslednja dokazila: svoje zaslišanje, vpogled v pisno izjavo priče B. A. ter predlog za njegovo zaslišanje, vpogled v pisno izjavo priče C. C. ter predlog za njeno zaslišanje, poizvedbe o poštarjevi identiteti pri Pošti X., zaslišanje poštarja, vpogled v fotografiji zajema zaslona varnostne kamere na dan 13. 11. 2024 ter v fotografijo vhoda v objekt, vpogled v komunikacijo z dobaviteljem poštnega nabiralnika ... ter ogled na kraju samem. Navaja, da je bila preko javno dostopnih podatkov seznanjena z datumu dražbe, ni pa bila na pravilen in zakonit način obveščena o pravicah in obveznostih, ki jih ima kot predkupna upravičenka na podlagi 347. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Preko javne objave o dražbi ni bila seznanjena s pogoji za uveljavitev predkupne pravice, z načinom uveljavljanja te ter kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko kot predkupni upravičenec pristopi na javno dražbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi ter zavrne soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 9. 12. 2024.

4Stečajna upraviteljica je podala odgovor na pritožbo. Navedla je, da priložene slike in dopisi ne dokazujejo, da na naslovu ni obstajal hišni predalčnik dne 13. 11. 2024, ko je poštni delavec opravil vročitev pošte. Poleg tega je predkupna upravičenka zelo pozorno spremljala dogajanje v zvezi z dražbo, kar je potrdila s predhodnimi dopisi sodišču (npr. dopis z dne 22. 11. 2024), zato je bila z vsem seznanjena.

5Dne 18. 2. 2025 je predkupna upravičenka vložila dopolnitev pritožbe s prilogo.

6Pritožba je neutemeljena, dopolnitev pritožbe pa prepozna.

7Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. V stečajnem postopku so posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice oblikovana v 347. členu ZFPPIPP. Če se premoženje, ki je predmet predkupne pravice, prodaja na javni dražbi, mora upravitelj predkupnega upravičenca obvestiti o javni dražbi hkrati z objavo razpisa (prva alineja 1. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). V obvestilu ga mora opozoriti na pogoje za uveljavitev predkupne pravice in da bo ta prenehala, če je ne uveljavi tako, kot je določeno v 4. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP (druga alineja 1. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Predkupni upravičenec lahko predkupno pravico uveljavi (samo) tako, da plača varščino in se udeleži dražbe, na dražbi izjavi, da uveljavlja predkupno pravico, podpiše prodajno pogodbo in plača celotno kupnino v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP).

8Stečajna upraviteljica je, istega dne kot je bil objavljen razpis dražbe na portalu Ajpes (25. 10. 2024), pritožnici s priporočeno pošto poslala dražbeni razglas (v katerem so bili navedeni datum, ura, kraj javne dražbe, predmet prodaje, varščina, pogoji javne dražbe ter prodaje) in spremljajoči dopis z dne 25. 10. 2024 (obvestilo predkupnemu upravičencu), v katerem so bili navedeni pogoji in način uveljavljanja predkupne pravice ter opozorilo na prenehanje predkupne pravice, v koliko je ne uveljavlja tako kot določa zakon.

9Iz povratnice v spisu izhaja, da je pritožnici vročevalec pismo (dražbeni razglas z dopisom upraviteljice predkupni upravičenki) vročil tako, da je dne 28. 10. 2024 v njenem hišnem predalčniku na naslovu X. pustil sporočilo, kje se pismo nahaja ter obvestilo, da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Iz povratnice v spisu nadalje izhaja, da naslovnica pisanja v 15 dnevnem roku ni prevzela ter da je bilo pismo po poteku roka puščeno v njenem hišnem predalčniku dne 13. 11. 2024.

10Pritožnica v pritožbi izpodbija pravilo o dokazni moči javne listine (povratnice). Navaja, da ni prejela obvestila upraviteljice, s katerim bi jo ta opozorila na pogoje in postopek uveljavitve predkupne pravice po 347. členu ZFPPIPP ter na posledico njenega prenehanja. Pritožnica v pritožbi trdi in dokazuje, da dne 13. 11. 2024 ni imela hišnega predalčnika, v katerem bi ji poštar pustil pismo upraviteljice, kar nepravilno izhaja iz povratnice.

11Po presoji pritožbenega sodišča je pritožnica s priloženimi listinskimi dokazi dokazala, da dne 13. 11. 2024 ni imela hišnega predalčnika, v katerem bi ji bilo puščeno pisanje upraviteljice. Iz pisne izjave priče B. A. je razvidno, da dne 13. 11. 2024 na naslovu X. ni bilo poštnega nabiralnika. Tudi iz pisne izjave priče C. C. izhaja, da na naslovu X., kjer živi A. A., od začetka novembra 2024 ni bilo več poštnega nabiralnika, saj se je ta menjal. Prav tako je pritožnica pritožbi priložila fotografiji vhoda v hišo na dan 13. 11. 2024, na katerih ni hišnega predalčnika. Pritožnica je že z navedenimi listinami uspela dokazati, da v času vročanja navedenega pisanja (dne 13. 11. 2024) ni imela hišnega predalčnika, zato izvedba drugih predlaganih dokazov v tej smeri ni bila potrebna.¹ S tem je pritožnica uspešno izpodbila dokazno informacijo iz povratnice, da ji je bilo pismo upraviteljice dne 13. 11. 2024 puščeno v hišnem predalčniku.

12Pritožnica pa ne zanika, da bi ji upraviteljica s priporočeno pošto (nemudoma) poslala dražbeni razglas z obvestilom, ki je vseboval vsa potrebna pojasnila in opozorila. Prav tako ne zanika, da bi poštar vročitev tega pisanja neuspešno poskušal opraviti že dne 28. 10. 2024. Trdi sicer, da obvestila o neuspešnem poskusu vročitve dne 28. 10. 2024 ni prejela, vendar pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega. Šele glede vročanja pošte dne 13. 11. 2024 namreč trdi, da tedaj ni imela hišnega predalčnika, v katerega bi poštar lahko vstavil pošto. Tudi iz že povzetih izjav prič izhaja, da šele od začetka novembra 2024 dalje na hiši ni bilo hišnega predalčnika. Iz navedenega sledi, da pritožnica niti ni podala konkretnih navedb, s katerimi bi izpodbijala dokazno informacijo iz povratnice, da ji je poštar dne 28. 10. 2024 v hišnem predalčniku pustil obvestilo o neuspešnem poskusu vročanja upraviteljičinega pisanja, z opozorilom, da mora pisanje prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka.

13Iz pravne teorije izhaja stališče, da se organizatorju javne dražbe ni treba prepričati, ali je predkupni upravičenec vabilo res prejel ali ne. Organizator javne dražbe mora storiti vse, kar je običajno, da predkupni upravičenec prejme vabilo. Glede vabljenja predkupnega upravičenca velja zato obveznost prizadevanja.² Po presoji pritožbenega sodišča je zato treba kot bistveno upoštevati, da je upraviteljica obvestilo o dražbi s predpisanimi opozorili pravočasno in na zanesljiv način (s priporočeno pošto) poslala predkupni upravičenki, ki se je s svojim ravnanjem (z odstranitvijo hišnega predalčnika in ker ni nemudoma poskrbela za namestitev novega, čeprav je mogoče hišni predalčnik kupiti na pošti in v večjih trgovinah s tehničnim blagom) sama izpostavila tveganju, da se bo lahko dejansko seznanila z vsebino pisanja, ki ji ga poštar ni mogel pustiti v predalčniku.³ Kot izhaja iz obvestila o neuspešnem poskusu vročitve z dne 28. 10. 2024 pa to na vročitev ni vplivalo, saj je vročitev veljala za opravljeno z dnem poteka 15 dnevnega roka od tega (prvega) neuspešnega poskusa vročitve pisanja. Upraviteljica je tako predkupni upravičenki pravilno ponudila možnost, da uveljavi predkupno pravico, ki je slednja ni izkoristila.

14Pravila o vročanju so namenjena temu, da zagotavljajo čim večjo verjetnost, da se naslovnik seznani s pisanjem. Na kršitev pravil o vročanju se zato ni mogoče uspešno sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejeme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15Kot nadalje izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila predkupna upravičenka (pravočasno) seznanjena s tem, da lahko predkupno pravico uveljavi po postopku in pod pogoji iz drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP. Iz njenega dopisa sodišču z dne 22. 11. 2024 namreč izhaja, da ima v skladu z določilom 347. člena ZFPPIPP zakonito predkupno pravico na nepremičninah ter da je seznanjena z razpisom javne dražbe za dne 3. 12. 2024. S sklicevanjem na nepravilno vročitev je hkrati utemeljevala svojo trditev, da je upraviteljica ni seznanila z njenimi pravicami in obveznostmi kot zakonite predkupne upravičenke. Iz navedenega dopisa torej posredno izhaja, da je bila predkupna upravičenka s pravilom o uveljaviti predkupne pravice (pravočasno) seznanjena, saj je sama opozarjala na zatrjevano kršitev 347. člena ZFPPIPP. Javne dražbe dne 3. 12. 2024 bi se torej lahko udeležila (ob predhodnem plačil varščine najkasneje en delovni dan pred javno dražbo) ter pravilno in pravočasno uveljavila svoj interes do pridobitve predmeta prodaje. Predkupne pravice ni uveljavljala, čeprav bi to lahko storila.

16Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika in v z njihovim namenom (prvi odstavek 7. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Med temeljnimi načeli ima posebno težo načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Do prekoračitve temeljnega upravičenja pride, če nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje preseže meje njegovega upravičenja ter poseže v pravico tretjega.⁴

17Pritožnica je z opisanim ravnanjem presegla meje pravno priznanega upravičenja. Hkrati posega v pravno varovanje upravičenje kupca do nakupa nepremičnine (pod pogoji iz prodajne pogodbe), posredno pa tudi v pravico upnikov do poplačila terjatev. Sodišče njenemu ravnanju zato ne more nuditi pravnega varstva.⁵

18Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

19Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo in objavilo dne 7. 1. 2025. Pritožnica je pravočasno, tekom petnajst dnevnega pritožbenega roka (dne 21. 1. 2025), vložila pritožbo zoper navedeni sklep. Dopolnitev pritožbe z dne 14. 2. 2025 pa je poslala sodišču po poteku pritožbenega roka (dne 18. 2. 2025). Dopolnitev pritožbe je zato pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Primerjaj J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 358.
² Primerjaj M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 313.
³ Da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub temu seznanil s pisanjem, se mu pisanje pusti v nabiralniku (A. Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k s spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana 2017, str. 70).
⁴ Primerjaj M. Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, stran 104 do 115.
⁵ Prav tam str. 115.