VSRS Sklep II DoR 30/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.30.2025Področje: civilno procesno pravo, odškodninsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnik od tožencev zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega, ker je njun pravni prednik 30. 9. 2018 najprej vzel življenje tožnikovi materi, nato pa storil samomor. Kazenska ovadba zoper povzročitelja je bila zavržena, kazenski postopek pa ustavljen.
2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožencema naložilo, da tožniku solidarno, vsak do višine svojega dednega deleža, plačata 21,945 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 do plačila. Odločilo je o pravdnih stroških.
3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da morata toženca tožniku nerazdelno, vsak do višine 1.994,72 EUR, plačati 3.929 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 do plačila.1 Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je o pritožbenih stroških.
4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata toženca. Postavljata naslednja vprašanja: Ali je pravilna odločitev civilnega sodišča, da na podlagi določbe 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) samo napravi zaključke o obstoju in kumulativnosti odškodninskih predpostavk, ali pa mu določba 212. člena ZPP to prepoveduje? Ali pomeni zaključek civilnega sodišča, da je razlog, da tožeča stranka ni prišla na narok za glavno obravnavo in ni bila zaslišana, v tem, da ne želi podoživljati tragičnega dogodka, česar tožeča stranka nikoli ni zatrjevala, arbitraren? Ali pomeni odločitev civilnega sodišča o obstoju duševnih bolečin kot škode na podlagi neupravičenega izostanka tožeče stranke z naroka za glavno obravnavo arbitrarno odločitev? Ali je pravilno materialno procesno stališče civilnega sodišča, da tudi če ni mogoče z gotovostjo potrditi ali ovreči kazenske odgovornosti pravnega prednika tožene stranke, bi zavrnitev odškodninskega zahtevka, ker protipravno dejanje ni dokazano, pomenila nesorazmeren poseg v pravico tožeče stranke do sodnega varstva? Ali pravica do dostojanstva povzročitelja škode po njegovi smrti lahko pretehta pravico oškodovanca do povračila tako premoženjske kot nepremoženjske škode? Ali je v nasprotju z domnevo nedolžnosti, če sodba civilnega sodišča vsebuje ugotovitev civilne odgovornosti za protipravno ravnanje, ki se po svoji naravi enači z zakonsko definicijo kaznivega dejanja?
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367. c člen ZPP).
7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Pri izračunu čiste vrednosti zapuščine je upoštevalo pasivo zapuščine.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 6. 2025Nazaj na vrh ↑