VSC Sklep III Kp 28738/2022

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. A. A. je dolžan plačati pritožbeno sodno takso.

1Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi sedmega odstavka 169. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 186. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnil zahtevo za preiskavo, v kateri je oškodovanec kot tožilec A. A. (po pooblaščenem odvetniku) osumljenemu B. B. očital poskus kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. Senat je odločil še, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke osumljenca.

2Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, kot je uvodoma navedel, "iz vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču je predlagal, da sklep "razveljavi" in uvede preiskavo zoper osumljenega.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, vendar ne iz razloga, ker ne bi bil podan utemeljen sum, da naj bi osumljenec izvršil poskus očitanega mu kaznivega dejanja, pač pa že zato, ker je podana okoliščina, ki preprečuje kazenski pregon osumljenca. Glede na dikcijo očitka v zahtevi za preiskavo je namreč očitno, da A. A. v tej zadevi sploh nima lastnosti oškodovanca, kar pomeni, da (ne glede na pravni pouk v sklepu Okrožnega državnega tožilstva v Celju Kt 22141/2021 z dne 7. 3. 2022) že pojmovno ne more nastopati v procesni vlogi oškodovanca kot tožilca, ki bi smel zahtevati preiskavo. To sta očitno spregledala tako preiskovalni sodnik kot senat.

5Sledeč šesti alineji 144. člena ZKP je oškodovanec tisti, ki mu je kakršna koli osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. V kazenskoprocesni doktrini velja stališče, da mora biti osebna ali premoženjska prizadeta ali ogrožena s kaznivim dejanjem neposredno in mora torej biti oseba, ki zatrjuje oškodovanje, t. i. neposredni oškodovanec. Za pridobitev lastnosti oškodovanca morajo biti pravice prizadete neposredno, saj kazenski postopek ni namenjen razreševanju vseh morebitnih nesoglasij med ljudmi. Med domnevnim kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo osebnih ali premoženjskih pravic oškodovanca mora obstajati neposredna vzročna zveza, medtem ko je za presojo statusa oškodovanca (kot tožilca) merodajen ter odločilen opis dejanja v zahtevi za preiskavo.

6Iz opisa dejanja v zahtevi za preiskavo izhaja očitek osumljencu, da je poskusil izvršiti kaznivo dejanje po prvem odstavku 314. člena KZ-1, natančneje naj bi s splošno nevarnim dejanjem poskusil povzročiti nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednosti. Zaradi osumljenčevega ravnanja naj bi bil del gradbišča zaradi električne napetosti smrtno nevaren za vse tamkajšnje delavce družbe C., d. o. o., in delavce podjetja Č., d. o. o. Ogrožena naj bi torej bila življenja navedenih delavcev in morebiti, kot je razbrati iz opisa dejanja, premoženje družbe C., d. o. o. Oškodovanci pri osumljencu očitanem kaznivem dejanju so potemtakem lahko le delavci obeh opredeljenih družb, ki so imeli načrtovano delo v jutranjih urah 29. 1. 2020, s premoženjskega vidika pa zgolj družba C., d. o. o., čeprav v konkretnem delu opisa niti to ni bilo zatrjevano. A. A. se v opisu dejanja pojavlja le kot nadrejeni, ki je osumljencu odredil določena dela oziroma mu jih ni odredil, zato A. A. zaradi ravnanj osumljenca v okvirih slednjemu očitanega kaznivega dejanja sploh ni mogel biti oškodovan. Ker v tako koncipiranem opisu dejanja ni moč prepoznati kakršnega koli osebnega ali premoženjskega oškodovanja A. A., slednji pač ne more nastopati v vlogi subsidiarnega tožilca, ki bi imel pravico vložiti zahtevo za preiskavo v tej zadevi.

7Pooblaščenec v pritožbi zgolj utrdi zaključke o odločilnih procesnih okoliščinah, saj navaja, da je A. A. v družbi C., d. o. o., zaposlen v pisarni na delovnem mestu koordinator vzdrževanja za dela in naloge na območju Zidanega mosta, kjer izdaja ter podpisuje delovne naloge za svoje podrejene. Osumljenec z očitanim mu ravnanjem torej ni mogel povzročiti nevarnosti za A. A. življenje in/ali premoženje. Sam pritožnik navaja, da naj bi osumljenec povzročil neposredno nevarnost za življenje in zdravje ostalih sodelavcev ter delavcev podizvajalcev (ne A. A.). Druge pritožbene navedbe pa so upoštevajoč bistvo sprejete odločitve pritožbenega sodišča brezpredmetne.

8Navsezadnje niti iz obrazložitve zahteve za preiskavo ne izhaja, da bi osumljenec s svojim ravnanjem kakor koli povzročil nevarnost za življenje A. A. ali za njegovo lastno premoženje velike vrednosti, kar je v esenci osumljencu očitanega kaznivega dejanja. Kolikor pooblaščenec v obrazložitvi zahteve za preiskavo trdi, da naj bi se osumljenec hotel maščevati in škodovati A. A., ki ga je "očitno želel pahniti v postopek", češ da slednji osumljencu ni dal pravih navodil za delo, pa lahko to kvečjemu nakazuje na očitek katerega drugega kaznivega dejanja ter A. A. ne zagotavlja vloge upravičenega tožilca v zvezi s kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti.

9Ker je bila glede na navedeno zahteva za preiskavo upravičeno zavrnjena, čeprav iz drugih razlogov, je višje sodišče ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP). Zaradi neuspeha v postopku s pritožbo je A. A. naložilo v plačilo pritožbeno sodno takso, ki jo bo odmerilo prvo sodišče.