VSL Sodba II Cpg 165/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.754,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2024. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 8 dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 171,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

2Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma podredno, da vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta tožeča stranka kot zavarovalnica in tožena stranka kot zavarovalec sklenili dve zavarovalni pogodbi, na podlagi katerih je bila tožena stranka dolžna plačevati zavarovalno premijo. Tožena stranka premije ni v celoti plačala. Neplačani sta ostali premiji v višini 1.199,82 EUR in 458,15 EUR ter stroški izterjave in opominjanja v višini 46,27 EUR in obresti v skupni višini 50,66 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dolžna plačati zavarovalno premijo, za katero se je zavezala z zavarovalnima pogodbama, in tožbenemu zahtevku ugodilo.

7Tožena stranka izpodbijani sodbi očita, da je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker dopolnitev tožbe toženi stranki ni bila nikdar vročena. Navaja, da je poslovni naslov spremenila, preden je nastopila fikcija vročitve in preden bi moral vročevalec pisanje pustiti v hišnem predalčniku, zato bi se moralo pisanje sodišču vrniti z oznako "ne znan". Pritožbeni očitek ni utemeljen.

8Osebna vročitev pravni osebi s fikcijo vročitve je urejena v tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku 142. člena ZPP, iz katerih izhaja, da vročanje s fikcijo pravni osebi poteka na naslednji način. Če vročitve pravni osebi ni mogoče opraviti tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu, vročevalec pisanje izroči pošti v kraju poslovnega naslova pravne osebe, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih poslovnega prostora pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu o prispelem sodnem pisanju opozoriti.¹ Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu o prispelem sodnem pisanju opozoriti. O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.

9Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 23. 12. 2024, pripetega k redni št. 12 spisa, izhaja, da pisma (dopolnitev tožbe s prilogami in pozivom za odgovor) ob poskusu vročitve naslovniku A., d. o. o., P., 4000 Kranj, ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva, zaradi česar je vročevalec dne 6. 12. 2024 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo pismo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi torej izhaja, da je bila dopolnitev tožbe s prilogami in pozivom za odgovor toženi stranki vročena s fikcijo vročitve (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP), in sicer s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, to je 21. 12. 2024.

10Skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register.² Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka, ki je pravna oseba, svoj poslovni naslov spremenila 20. 12. 2024. Do takrat je imela v register vpisan poslovni naslov Planina 3, 4000 Kranj, od 20. 12. 2024 pa ima v register vpisan poslovni naslov C., 1000 Ljubljana. Tožena stranka meni, da je bila vročitev dopolnitve tožbe opravljena nepravilno, ker je do spremembe poslovnega naslova prišlo, preden je nastopila fikcija vročitve in preden je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku. Pritožbeno sodišče takšnemu stališču ne pritrjuje.

11Vročanje je procesno dejanje sodišča, ki je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v hišnem predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve, ko se šteje, da ji je bilo pisanje vročeno, čeprav ji nesporno ni bilo vročeno.³ Za veljavno vročitev s fikcijo je potrebno, da je stranki pravilno puščeno obvestilo o prispelem pisanju. Za presojo pravilnosti vročitve dopolnitve tožbe s fikcijo vročitve je odločilen datum, ko je bilo toženi stranki v predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju, to je 6. 12. 2024. Dne 6. 12. 2024 je imela tožena stranka v registru vpisan poslovni naslov Planina 3, 4000 Kranj, zato je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju toženi stranki pravilno puščeno v predalčniku na tem naslovu. S tem je bilo toženi stranki omogočeno, da se s prispelim pisanjem seznani tako, da ga v petnajstdnevnem roku dvigne na pošti. Ker tega ni storila, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.

12Dejstvo, da je tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem sodnem pisanju in pred nastopom fikcije vročitve spremenila poslovni naslov, ne vpliva na pravilnost vročitve. Vročitev oziroma njena fikcija nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Ker tožena stranka pisanja v petnajstdnevnem roku ni dvignila, je fikcija vročitve nastopila s samim potekom petnajstdnevnega roka, to je 21. 12. 2024, in sicer ne glede na to, da je bil en dan pred tem, to je 20. 12. 2024, v registru spremenjen toženkin poslovni naslov. Prav tako za pravilnost vročitve s fikcijo ni bistveno, da je bil toženkin poslovni naslov spremenjen, preden je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku na toženkinem prejšnjem poslovnem naslovu. Seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve s fikcijo ni relevantna. Odložitev sodnega pisanja v nabiralnik po poteku roka za dvig pisanja na pošti ne pomeni vročitve sodnega pisanja; vročitev je nastopila s fikcijo že s potekom petnajstdnevnega roka. Odložitev pisanja v nabiralniku je namenjena le temu, da se naslovnik čim bolj zanesljivo seznani s pisanjem, pri čemer na veljavnost vročitve s fikcijo ne vpliva, če pisanje zaradi odsotnosti ali neuporabnosti predalčnika ni puščeno v predalčniku, temveč je vrnjeno sodišču. Za pravilnost vročitve s fikcijo v obravnavani zadevi je pravno nepomembno, da tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, ker je bilo po poteku roka za dvig pisanja puščeno v predalčniku na njenem prejšnjem poslovnem naslovu in ne na poslovnem naslovu, ki je bil v register vpisan po tem, ko je bilo obvestilo o prispelem pisanju pravilno puščeno v njenem predalčniku na takratnem poslovnem naslovu.

13Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka za to, da dopolnitve tožbe dejansko ni prejela, odgovorna sama, ker pisanja ni dvignila v petnajstdnevnem roku po prejemu obvestila o prispelem pisanju. Ker je bila dopolnitev tožbe s prilogami in pozivom za odgovor toženi stranki pravilno vročena s fikcijo vročitve, izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, toženi stranki pa nista bili kršeni pravica do izjave v postopku in pravica do poštenega sojenja.

14Ni utemeljen pritožbeni očitek, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti (očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker nima nobenih razlogov o tem, iz katerih dokazov naj bi izhajala terjatev tožeče stranke. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, v kateri je tožeča stranka obrazložila nastanek, podlago in višino svoje terjatve, ugovor tožene stranke zoper sklep o izvršbi pa je vseboval zgolj splošno navedbo, da ji terjatev ni poznana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vse tožničine trditve iz njene dopolnitve tožbe štelo za priznane. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Priznanih dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Splošne navedbe tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi so zadoščale za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vendar so bile premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče šteti kot obrazloženo zanikanje tožničinih navedb iz dopolnitve tožbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da gre v obravnavani zadevi za nesporno dejansko stanje, zaradi česar izvajanje dokazov ni bilo potrebno. Dokazujejo se namreč samo sporna dejstva. Sodišče prve stopnje je navedbe tožeče stranke pravilno štelo za priznane, zato je s strani tožeče stranke navedena dejstva utemeljeno vzelo za dejansko podlago sodbe in ni izvajalo dokazov, kar je vse tudi obrazložilo na jasen in razumljiv način. Izpodbijana sodba zato nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, tožena stranka pa ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, da nima nobenih odprtih neporavnanih obveznosti do tožeče stranke in da tožeča stranka ni predložila nobenih dokazil za neplačilo premije.

15Ker so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

¹ Sodna pisanja v pravdnem postopku se vročajo v standardiziranih ovojnicah, ki skladno z 12. členom v času spornega vročanja veljavnega Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 49/17) v obvestilu o prispelem pismu, ki se vroča osebno, vsebujejo pouk, da bo sodišče v primeru, če naslovnik pisma v roku ne bo prevzel, štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka.
² Na registrskem naslovu se vroča ne glede na to, ali subjekt na registrskem naslovu dejansko posluje oziroma obstaja ali ne. Glej M. Voglar, Razvoj sodne prakse v zvezi z vročanjem po sprejetju novele ZPP-D, Pravosodni bilten, št. 4/2013, str. 14.
³ Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14. 1. 2015, Vrhovno sodišče RS, Pravna mnenja, št. 1/2015.