UPRS Sklep I U 1220/2024-35

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno

1Tožnik je 27. 6. 2024 vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 214-1673/2023/5 (123-02) z dne 16. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). S to odločbo je toženka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Upravne enota Maribor št. 214-9085/2023-6227-10 z dne 24. 11. 2024, s katerim je upravna enota kot prepozno zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo št. 214-9085/2023-6227-7 z dne 14. 11. 2024. Organ prve stopnje je v navedeni odločbi tožniku odpovedal prebivanje v Republiki Sloveniji in ugotovil, da z dnem dokončnosti odločbe preneha njegovo dovoljenje za stalno prebivanje družinskega člana slovenskega državljana. Obenem je sklenil, da mora tožnik po prestani zaporni kazni zapustiti Republiko Slovenijo ter območje držav članic Evropske unije, kamor se mu za obdobje petih let prepove vstopiti.

2Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe.

3V tožbi, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter nadaljnji vlogi, prejeti 23. 10. 2024, navaja, da mu je bila izpodbijana odločba vročena 29. 2. 2024. V danem primeru obstajajo opravičljivi razlogi oz. ovire, zaradi katerih tožbe ni mogel vložiti pravočasno. Ker je gluhonem, je njegovo sporazumevanje z drugimi oteženo. Posebej še, ker se od 2. 11. 2023 nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... (v nadaljevanju ZPKZ ...). Tam mu niso mogli razložiti vsebine odločbe, predvsem pa ne pravnega pouka o uporabi pravnih sredstev. Pet odvetnikov, pri katerih je za pravno pomoč zaprosila njegova prav tako gluhonema žena, je zavrnilo zastopanje. Pri tem ji je pomagala tolmačka za gluhoneme A. A. Ta mu je šele 20. 6. 2024 uspela obrazložiti, da je imel pravico tožbo na naslovno sodišče vložiti v roku 30 dni. Tožnik slovenskega jezika v pisni obliki načeloma ne obvlada, oziroma pri tovrstnem sporazumevanju uporablja znakovni jezik. Meni, da so podani utemeljeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje in da je predlog vložen pravočasno. Obrazloži še razloge, zaradi katerih meni, da je tožba tudi po vsebini utemeljena. Predlaga ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (smiselno) odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev toženki v ponovno odločanje.

4Toženka v odgovoru na predlog in tožbo navaja, da je tožnik zoper prvostopenjski organ pritožbo vložil prepozno. Prvostopenjska odločba mu je bila vročena 17. 11. 2023 po upravi ZPKZ ... Tožnik se je zoper sklep prvostopenjskega organa o zavrženju pritožbe pritožil 23. 11. 2023, pri čemer se je opiral na enake razloge kot jih navaja v tožbi v upravnem sporu (da je gluhonem in se težko sporazumeva z drugimi in da je sporazumevanje oteženo tudi zaradi njegovega bivanja v ZPKZ ...). Bistveno je, da tožnik datumu vročitve prvostopenjske odločbe ni oporekal, kakor tudi ne datumu vložitve pritožbe, menil pa je, da bi moral v njegovem primeru pritožbeni rok začeti teči z dnem seznanitve z vsebino odločbe po tolmački za znakovni jezik. Toženka temu nasprotuje. Ne Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne Zakon o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) ali katerikoli drug predpis, ne predvidevajo drugačnega začetka teka rokov za gluhoneme.

Dokazni postopek

5Sodišče je v zadevi opravilo narok po predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Na njem je zaslišalo tožnika in kot pričo tolmačko za slovenski znakovni jezik A. A. Pogledalo in prebralo je listine v upravnem spisu, ki se nanaša na zadevo, št. 2142-9085/2023. V sodnem spisu je prebralo in pogledalo listinske priloge tožnika A 1 do A 8 in toženke B 1 do B 2.

Presoja sodišča

a) K predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

6Ker je pravočasnost tožbe, kar je procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, odvisna od utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče najprej odločalo o tem predlogu.

7Predlog ni utemeljen.

8Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vrnitev v prejšnje stanje ureja v 24. členu. V skladu s prvim odstavkom tega člena lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Po drugem odstavku je treba predlog vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok; če pa je za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga, prav tako mora stranka v navedenem roku opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek). Po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje (četrti odstavek).

9Vrnitev v prejšnje stanje se torej dopusti, če so kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1. da je tožnik zamudil opravo dejanja v postopku, 2. da je bil predlog vložen v 8 dnevnem subjektivnem roku oziroma 3 mesečnem objektivnem roku, 3. da so podani opravičljivi razlogi za zamudo procesnega dejanja in 4. da je zamujeno dejanje opravljeno hkrati z vložitvijo predloga.

10V zadevi ni sporno, da je bila gluhonememu tožniku izpodbijana odločba vročena 29. 2. 2024 v zavodu za prestajanje kazni. Ni sporno, da je rok za vložitev tožbe zamudil in da je tožbo vložil sočasno s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Sporno pa je, ali je bil predlog vložen pravočasno in, ali so za zamudo podani opravičljivi razlogi.

11Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje glede subjektivnega in objektivnega roka trdi, in na te trditve je sodišče vezano, da se je z vsebino izpodbijane odločbe zaradi tega, ker je gluhonem in ker je bil v zaporu, seznanil s pomočjo tolmačke za znakovni jezik A. A. 20. 6. 2024. Tolmačka je nato skupaj z njegovo ženo pomagala iskati pravno pomoč, pri čemer je pet odvetnikov pomoč zavrnilo.

12Sodišče ugotavlja, da tožnik slednjih navedb ni uspel dokazati. Ne sam ne tolmačka A. A. ob zaslišanju nista potrdila, da bi tožnik za pravni pouk izpodbijane odločbe izvedel šele 20. 6. 2024. Povsem sinhrono sta izpovedala, da je tožnik 29. 2. 2024 prejel izpodbijano odločbo, jo še isti dan slikal s telefonom in poslal tolmački. Ta mu je, kot je pojasnila, naslednji dan¹ pretolmačila vsebino celotne odločbe, vključno s tem, da je rok za vložitev tožbe 30 dni. Povedala je še, da pravne akte tožniku pretolmači na njemu razumljiv način, zlasti npr. glede tujk, prevede pa mu vse, kar na dokumentu piše. Oba sta tudi povedala, da gre za med njima ustaljen način komunikacije - tožnik pošlje sliko dokumenta in tolmačka mu ga nato preko video klica pretolmači. Sodišče ocenjuje izpoved obeh za povsem življenjsko prepričljivi in ni imelo nobenega razloga, da jima ne verjelo. Tudi iz zapisnika o ustni izjavi z dne 30. 11. 2023 (priloga A 5 spisa) izhaja, da se je tožnik že v primeru pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa preko ZPKZ ... obrnil po pomoč ravno na tolmačko A. A.

13Tožnik je bil tako z vsebino in pravnim poukom izpodbijane odločbe nedvomno seznanjen 1. 3. 2024. Zaslišan je po oceni sodišča prav tako verodostojno pojasnil, da sta njegova žena in tolmačka A. A. nato iskali odvetnika in na koncu našli aktualnega pooblaščenca. Tolmačka A. A. je tako izpoved tožnika še podrobneje pojasnila; tožniku je bila zavrnjena brezplačna pravna pomoč (prošnjo so mu pomagali vložiti v zaporu), zato je naprej iskala odvetnika samoplačniško. Klicala je več odvetnikov, a so ji povedali, da se z upravnim pravom ne ukvarjajo. Kot je priča nato preverila na svojem telefonu, je prvi kontakt s pisarno odvetnika, ki tožnika zastopa v tem postopku (kontaktirala je hčer odvetnika, ki ima pisarno v istih prostorih kot odvetnik tožnika) vzpostavila 16. 5. 2024. Sodišče niti glede tega dela v izpoved priče ni podvomilo. Ocenjuje, da je izpovedala po resnici, tako kot so dogodki tekli.

14Sodišče pojasnjuje, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so opravičeni vzroki za zamudo določenega procesnega dejanja lahko le takšne okoliščine, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Ker torej zamuda ne sme biti zakrivljena, se presoja, ali je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti.

15Sodišče po izvedenem dokaznem postopku takega zaključka ni moglo izpeljati. Gluhonemost tožnika, njegovo nahajanje v zaporu, odklonitev zastopanja, ker se odvetniki ne ukvarjajo z upravnim pravom in zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč (o čemer je izpovedala priča), ne sodijo v sfero razlogov, ki jih tožnik ni mogel predvideti niti odkloniti oz. se ne morejo pripisati njegovi krivdi. Prva dva zato, ker je tožnik nedvomno, kljub temu, da je gluhonem in da je v zaporu, že 1. 3. 2024 vedel, da mora morebitno tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku 30 dni. Druga dva pa zato, ker ju gre pripisati redni skrbnosti stranke. Če je rok za vložitev pravnega sredstva časovno omejen, je treba po načelu skrbnosti ukreniti vse, da se pravna pomoč zagotovi pravočasno. Da vsi odvetniki ne zastopajo v vseh vrstah postopkov oz. ne pokrivajo vseh pravnih področij, je splošno znano dejstvo. Zato glede tega gre za običajna tveganja, ki lahko zadenejo vsako stranko. Enako velja, da je treba pri vložitvi prošnje za brezplačno pomoč vzeti v zakup, da je ta lahko tudi zavrnjena. Tožnik v predlogu okoliščin glede brezplačne pomoči tudi v ničemer ne predstavi.

16Ne glede na vsebinsko (ne)utemeljenost tožnikovih razlogov, predlog za vrnitev v prejšnje stanje v nobenem primeru ne more biti pravočasen saj je tolmačka v kontaktu s pisarno odvetnika tožnika stopila 16. 5. 2024. Tožnik v predlogu trenutek sprejema zastopanja po aktualnem odvetniku zamolči. Pravočasnost predloga gradi na trditvi, da je za vsebino pravnega pouka izvedel 20. 6. 2024, kar pa izkazano ne drži (tožnik tudi ne pojasni, kaj naj bi se tega dne zgodilo oz. vzrokov za to, da naj bi mu tolmačka šele tega dne prevedla odločbo s pravnim poukom). Sodišče šteje, da je mesec dni zadosten čas, v katerem je odvetnik tožniku že lahko sporočil, da bo zastopanje sprejel (torej 15. 6. 2024).² Tako je 15. 6. 2024 potekel skrajni rok, ki ga sodišče še lahko upošteva kot dan, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je tožnik domnevno zamudil rok za tožbo. Da je tožnik odvetniku pooblastilo formalno podpisal 20. 6. 2024 (priloga A 1 spisa), namreč v danih okoliščinah ne more imeti nobene teže. Tožnik o tem, kot rečeno, nima nobenih navedb. Tožbo je (po pooblaščencu) vložil 27. 6. 2024. To pa je po poteku 8 dnevnega subjektivnega roka iz 24. člena ZUS-1. Sodišče tako lahko zaključi, da je tudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zamujen.

17Ob povedanem je bilo treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti (točka I. izreka sklepa).

b) K tožbi

18Tožba je prepozna.

19Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

20Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024, rok za vložitev tožbe zoper to se je iztekel 2. 4. 2024.

21Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo pri vložitvi tožbe, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, je tožba zoper izpodbijano odločbo, vložena 27. 6. 2024, prepozna in se zavrže (točka II. izreka sklepa).

Stroški

22Izrek o stroških temeljih na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže (točk III. izreka sklepa).

¹ Sodišče je na predlog pooblaščenca tožnika tolmački dovolilo, da je datum video klica preverila na svojem mobilnem telefonu.
² Ob tem, da je subjektivni rok za vložitev predloga v prejšnje stanje 8 dni.