VSK Sklep I Cp 60/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ne dopusti presoja nesorazmernosti posega izrečenega inšpekcijskega ukrepa v predlagateljev dom, v inšpekcijski zadevi številka 06122 - 746/22, nelegalne nadzidave stanovanjskega objekta, A., na parceli 1316 k.o. B., po odločbi št. 06122 - 746/2022-7, z dne 20. 6. 2022.

2Zoper takšno odločitev je predlagatelj pravočasno vložil pritožbo. Vlaga jo zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je navedlo, da ni izkazal, da je objekt njegov dom. V zvezi s tem predlagatelj opozarja, da je bil predmet inšpekcijskega ogleda in je tudi predmet sklepa o dovolitvi izvršbe le prizidava v mansardi stanovanjske stavbe. Inšpektor je samovoljno vstopil v zaprte stanovanjske prostore. Zato, da je lahko pristopil do dela stanovanjskega objekta, kjer so se izvajala dela, torej v mansardo, je moral prečkati tri nadstropja zasebnih stanovanjskih prostorov, kjer je prebival in še sedaj prebiva predlagatelj. Nižje ležečih prostorov, ki niso bili gradbišče, si ni ogledoval, zato ni mogel zaznati, ali v spodnjih etažah biva kakšna oseba. V dokaz trditev, da biva na navedenem naslovu, je predlagatelj predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje direktorice inšpekcijskega zavezanca A. A. Sodišče zaslišanja ni izvedlo, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj naj bi bila izvedba takšnega dokaza nepotrebna. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju predlagatelj napada stališče o pomenu stalnega ali začasnega bivališča, ter navaja, kaj pomeni dom. Stavba na naslovu njegovega stalnega bivališča mu je v preteklosti res predstavljala dom, vendar se je nato razšel s svojo dolgoletno ženo in ga zapustil. To bi lahko zaslišan izpovedal, prav tako bi ob tem lahko izpovedala A. A. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bil B. B. družbenik inšpekcijskega zavezanca. Zato je presodilo, da omenjeni ni bil samo vodja gradbišča, ampak tudi predstavnik družbe. V objektu se je izvajala novogradnja, zato je predstavljal gradbišče in ne predlagateljevega doma. Navaja, da je B. B. predstavnik izvajalca del, ki ni inšpekcijski zavezanec. Zato ni imel nobenih pooblastil, da je v zaprte stanovanjske prostore dopustil vstop inšpektorju, ki je nato preko navedenih prostorov, ki nesporno niso predstavljali gradbišča, vstopil v mansardo, kjer so se izvajala gradbena dela. Tak vstop bi mu lahko dopustil le lastnik objekta. Osebna dosmrtna služnost na nepremičnini v C. pomeni, da ima predlagatelj pravico, ne pa tudi dolžnost uživati navedeno nepremičnino.

3Pritožba ni utemeljena.

4Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe, prebiva predlagatelj in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj pristojnemu inšpektorju predlaga odlog izvršitve inšpekcijske odločbe zaradi nesorazmernosti posega tega ukrepa v dom. Če inšpektor meni, da predlagatelj pogojev za odlog ni izkazal, ga napoti, da pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Sodišče dopusti presojo nesorazmernosti ukrepa, če: -) je predlog vložil predlagatelj na podlagi sklepa inšpektorja, -) je predlog vložen v predpisanem roku, -) ne gre za nevarni objekt in -) predlagatelj izkaže, da je obravnavani objekt njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva (104. in 105. člen Gradbenega zakona; v nadaljevanju GZ-1).

5V obravnavani zadevi je predlagatelj po napotilu inšpektorja vložil tak predlog. Sodišče prve stopnje presoje nesorazmernosti izrečenega ukrepa ni dopustilo, ker je menilo, da predlagatelj ni izkazal, da navedeni objekt predstavlja njegov dom. Kot pomembno je štelo, -) da je predlagatelj začasno bivališče na A., prijavil šele po ogledu inšpekcijskega organa, -) da je od nakupa navedene nepremičnine s strani inšpekcijskega zavezanca¹ preteklo manj kot leto, ter -) da ima naslov za vročanje prijavljen na naslovu stalnega bivališča na nepremičnini v C., kjer ima tudi pravico dosmrtnega užitka.

6Predlagatelj ob takšni obrazložitvi sodišču utemeljeno očita, da je preveliko težo dalo prijavi stalnega oziroma začasnega bivališča na določenem naslovu. Koncept doma je treba obravnavati širše. Gre za kraj, ki ga kot središče svojega življenja dojema posameznik. Prijava bivališča na določenem naslovu je lahko le ena izmed okoliščin, ki kaže, da gre za dom, a nikakor ni odločilna. Prav tako ni bistveno, ali ima posameznik možnost bivati drugje.² Dejstvo, da gre za dom, je mogoče dokazovati z različnimi dokazi, tudi z zaslišanji, kot je to storil predlagatelj v obravnavni zadevi, ko je v dokaz trditve, da biva na naslovu A., predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje A. A. Vendar navedeno napačno materialno pravno izhodišče sodišča in posledična neizvedba teh dveh dokazov za izpodbijano odločitev nista bili usodni. Predlagatelj neutemeljeno očita, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP³), ker sodišče ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo navedenih prič. Za takšno kršitev gre, če ima izpodbijana odločitev takšne napake, da je zaradi njih objektivno ni moč preizkusiti, ne pa takrat, ko se sodišče morebiti ni opredelilo do popolnoma vseh relevantnih strankinih navedb.⁴ Prav tako neutemeljeno očita, da je zaradi neizvedbe navedenih dokazov ter posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče sprejelo nepravilno odločitev. Odločitev je namreč pravilna tudi upoštevaje predlagateljeve trditve, da je doma na A.

7Objekt inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je mansardna etaža "L" tlorisne oblike, ki se gradi na obstoječem starem stanovanjskem objektu A. Da navedeni objekt v kontekstu 104. in 105. člena ZG-1 ne more predstavljati predlagateljevega doma, izhaja že ugotovitev izpodbijanega sklepa o tem, kaj obravnavani objekt v naravi predstavlja in predlagateljevih navedb. Po ugotovitvah sodišča, ki temeljijo na Odločbi z dne 20.6.2022 (v nadaljevanju Odločba) in ugotovitvah inšpekcijskega organa ob ogledu, gre pri obravnavani mansardni etaži za novogradnjo in gradbišče. Pritožba nima tehtnih argumentov, ki bi omajali to ugotovitev (v pritožbi se v zvezi s tem predlagatelj ukvarja le z vlogo B. B., kot predstavnika izvajalca del, kar na pravilnost gornje ugotovitve nima nobenega vpliva). Nadalje tudi sam predlagatelj v pritožbi trdi, da je predmet inšpekcijskega sklepa le prizidava v mansardi stanovanjske hiše, da ima stanovanjska hiša pod mansardo, kjer se izvajajo dela, še tri nadstropja zasebnih stanovanjskih prostorov in da v teh prostorih vseskozi prebiva. V predlogu je sicer pavšalno navedel, da se z izrečenim ukrepom zahteva odstranitev dela stavbe, ki z nižje ležečimi deli predstavlja funkcionalno celoto in da se tudi v tem delu izvršujejo vsa opravila, značilna za dom, a mu pri tem pritožbeno sodišče ne sledi. Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, s katerim je to trditev dokazoval, kaže kvečjemu nasprotno. Poleg tega je pred tem v istem predlogu sam izrecno navedel, da sta se z inšpekcijskim zavezancem ob nakupu nepremičnine dogovorila, da predlagatelj še naprej prebiva v nepremičnini, "upoštevaje, da gre za njegov dom, saj so se gradbena dela izvajala izključno na zadnji etaži in ne na celotnem objektu oziroma nižje ležečih etažah, v katerih je prebival" (listovna št. 5). To pa pomeni, da je njegovo bivanje v prostorih, za katere trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka.⁵ Zato in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.

8Ker je pritožba glede na povedano neutemeljena in pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (350. v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Inšpekcijski zavezanec in lastnik nepremičnine na kateri se nahaja objekt, je D.
² To bi lahko bilo pomembno v naslednji fazi presoje, to je v fazi presoje sorazmernosti posega v dom.
³ Ta je bil uporabljen na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
⁴ Ude, L. in ostali: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2009, str. 307, 309.
⁵ Na objektu je bila odstranjena stara streha in zamenjana z novo, višjo od stare.