104. člen GZ-1
(odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom)
(1)Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.
(2)Vložitev predloga iz prejšnjega odstavka odloži postopek izvršbe do pravnomočne odločitve o predlogu iz prejšnjega odstavka.
(3)Pristojni inšpektor odloži izvršitev inšpekcijske odločbe za pet let od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve inšpekcijske odločbe, če predlagatelj izkaže, da:
- živi v objektu iz prvega odstavka tega člena neprekinjeno več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora;
- on oziroma osebe, ki skupaj s predlagateljem prebivajo v objektu iz prvega odstavka tega člena, niso imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju;
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki je v lasti predlagatelja, razen če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane ali ranljive družbene skupine in v primeru ustanovljene stavbne pravice na zemljišču, na katerem leži objekt, in
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki ni na zakonsko določenem varovalnem območju gospodarske javne infrastrukture ali v zavarovanem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ali vodovarstvenem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(4)Če predlagatelj dejstev iz prejšnjega odstavka ne izkaže, pristojni inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka in napoti predlagatelja, da v roku 30 dni od vročitve sklepa o prekinitvi postopka pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka ni dovoljena.
(5)Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka pri pristojnemu sodišču ni sprožil postopka iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog iz prvega odstavka tega člena umaknil, in se postopek glede predloga iz prvega odstavka tega člena s sklepom ustavi.
(6)Če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom, inšpektor izda sklep o odlogu izvršbe za pet let od vročitve tega sklepa.
(7)Postopek izvršbe se nadaljuje, če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da:
- izrečeni inšpekcijski ukrep ne pomeni nesorazmernega posega v predlagateljev dom,
- se sodna presoja nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom v zvezi s prvim odstavkom 105. člena tega zakona ne dopusti ali
- se postopek sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ustavi.
(8)Predlagatelj lahko pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena ali roka iz šestega odstavka tega člena ponovno vloži predlog iz prvega odstavka tega člena. Inšpekcijski organ o ponovni vlogi ne odloča po določbah tretjega odstavka tega člena, temveč postopa po določbah četrtega odstavka tega člena.
(9)Ne glede na 1. točko prvega odstavka 107. člena tega zakona je v času odloga izvršitve inšpekcijske odločbe dopustna začasna priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.
(10)V primeru izdane inšpekcijske odločbe o nevarnem objektu se določbe tega člena ne uporabljajo.
- UPRS Sodba in sklep III U 14/2026-8Upravno sodišče RS · 2026
Ker je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa že opravljena sodna presoja po 105. členu GZ-1, v okviru katere je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom N 25/2023 z dne 30. 1. 2025 pravnomočno odločilo, da se ne dopusti presoja sorazmernosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa po inšpekcijski odločbi v tožničin dom, prvostopenjski organ ni mogel ugoditi predlogu tožnice za odlog izvršbe, saj lahko po šestem odstavku 104. člena GZ-1 izda sklep o odlogu izvršbe le, če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom.
- VSK Sklep I Cp 60/2025Višje sodišče v Kopru · 2025
Ker je bivanje v prostorih, za katere predlagatelj trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.
- UPRS Sodba II U 421/2022-21Upravno sodišče RS · 2025
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba in sklep III U 14/2026-8Upravno sodišče RS · 6. 2. 2026
Ker je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa že opravljena sodna presoja po 105. členu GZ-1, v okviru katere je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom N 25/2023 z dne 30. 1. 2025 pravnomočno odločilo, da se ne dopusti presoja sorazmernosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa po inšpekcijski odločbi v tožničin dom, prvostopenjski organ ni mogel ugoditi predlogu tožnice za odlog izvršbe, saj lahko po šestem odstavku 104. člena GZ-1 izda sklep o odlogu izvršbe le, če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom.
- VSK Sklep I Cp 60/2025Višje sodišče v Kopru · 10. 4. 2025besedilo 2021–2025
Ker je bivanje v prostorih, za katere predlagatelj trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.
- UPRS Sodba II U 421/2022-21Upravno sodišče RS · 8. 4. 2025besedilo 2021–2025
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
- UPRS Sodba I U 1221/2021-23Upravno sodišče RS · 12. 6. 2024besedilo 2021–2025
Tožnik je pred izvršbo izpodbijane inšpekcijske odločbe varovan z določbami 104. in 105. člena GZ-1, ki urejata odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Po ureditvi v 105. členu GZ-1 se v okviru sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom upošteva tudi, ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.
- VSL Sklep II Cp 1455/2023Višje sodišče v Ljubljani · 20. 12. 2023besedilo 2021–2025
Postopek, ki teče po napotitvenem sklepu pristojnega inšpektorja, nima povsem samostojnega življenja, temveč je vezan na razlog, zaradi katerega je bil sprožen, to je na postopek izvršbe inšpekcijskega ukrepa. Postopek v zvezi s presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ureja poseben predpis, to je GZ-1, ki določa tudi pogoje za njegovo sprožitev. Šele presoja pristojnega inšpektorja o tem, da predlagatelj ni izkazal dejstev iz tretjega odstavka 104. člena GZ-1, omogoči predlagatelju, da pri okrajnem sodišču (pri čemer je po prvem odstavku 105. člena GZ-1 predviden nepravdni postopek) sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. To pomeni, da se je že v postopku po 104. členu GZ-1 ugotavljala spornost razmerja med strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna. Namen 27. člena ZDOdv je uresničen že s potekom postopka po 104. členu GZ-1, ta postopek pa pomeni ureditev lex specialis v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv.