VSL Sklep II Cp 579/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v prvi alineji II. točke spremeni tako, da se ga. A. A. omeji upravljanje ter razpolaganje s premoženjem in sklepanje pravnih poslov le glede premoženja večje vrednosti, in sicer nad 900 EUR, tako da se ta alineja sedaj v celoti pravilno glasi:

[naloge skrbnika so]

- "v imenu in za račun A. A. razpolagati z denarnimi sredstvi na njenem bančnem računu in upravljati z njenim bančnim računom, pri čemer lahko A. A. tudi sama samostojno razpolaga s svojimi denarnimi sredstvi do višine 900 EUR na mesec;"

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je ga. A. A., roj. 1941, postavilo pod skrbništvo (I.), za skrbnika imenovalo CSD X. (III.), vseobsežno določilo naloge skrbnika - upravljanje premoženja, sklepanje poslov, razpolaganje z bančnim računom, zastopanje v postopkih, skrb za zdravljenje, institucionalno varstvo, prevzemanje pošte, skrb za osebnost; razpolaganje s premoženjem oz. pravno poslovanje je varovanki prepovedalo opravljati samostojno, izvzemši znesek žepnine 20 EUR na teden, če tudi s tem ne sklepa poslov z dolgoročnejšimi učinki (II.). Odredilo je popis varovankinega premoženja (IV.) in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (V.).

2Zoper sklep se pritožuje pod skrbništvo postavljena oseba, torej varovanka. Navaja, da stanje ni pravilno ugotovljeno, saj še vedno samostojno razpolaga z denarnimi sredstvi ter prevzema obveznosti za stroške. Navaja, da sicer pravnih poslov ne sklepa več, pač pa plačuje redne mesečne stroške. Meni, da je žepnina 80 EUR na mesec ponižujoča. Bila je 30 let finančnica v B.. Zahteva ohranitev svojega premoženja, ki ga je ustvarjala 40 let. Pojasnjuje, da je zaradi požara podjetje padlo v težave, prišlo je do stečaja, nato do izbrisa družbe C., d. o. o., lastniki so oškodovani, mož je pokojni, sin je odšel iz Slovenije, hči se je borila in zbolela. Meni, da bi za njeno premoženje lahko skrbel njen sin D. A., za katerega sodišču očita, da ga ni poklicalo, čeprav je posredovala podatke.

3CSD na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene postopkovne napake, pravno pomembna dejstva je v zadostni meri in pravilno ugotovilo, vendar nanje ni v celoti pravilno apliciralo materialnega prava.

6Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ga. A. A. postavilo pod skrbništvo CSD, vendar je glede na konkretno izkazana dejstva, ki jih je v postopku ugotovilo, nekoliko preseglo namen skrbništva in varovankino sposobnost razpolaganja z njenim premoženjem preveč omejilo.

7Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (2. in 3. odst. 239. čl. Družinskega zakonika - DZ). Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (1. odst. 262. čl. DZ).

8Potreba po skrbništvu nad ga. A. A. se je sodišču pokazala v izvršilnem postopku, v katerem je udeležena kot dolžnica, ko je izvršilna sodnica ocenila, da ga. A. A. ni sposobna sama skrbeti za svoje interese, še zlasti ko je prejelo obvestilo, da je bila prisilno hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici.

9Ta potreba se je v predmetnem postopku potrdila oz. izkazala za utemeljeno, in sicer zlasti na podlagi mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke E. E., dr. med., spec. psihiatrije, ki je pri ga. A. A. ugotovila zmerno demenco ter ocenila, da je njena sposobnost razsojanja močno okrnjena in da ni več sposobna sama samostojno v celoti skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, še zlasti v sodnih in upravnih postopkih, ki jih v celoti ne razume. To mnenje je strokovno, temeljito in jasno, nihče nanj ni imel pripomb in sodišče ga je utemeljeno sprejo kot podlago za svojo odločitev.

10Vendar mnenje izvedenke psihiatrinje ne more biti edina oz. izključna opora za določitev izključnosti nalog skrbnika oz. za omejitev razpolagalne sposobnosti varovanke. Treba je upoštevati vse relevantne okoliščine, v katerih živi ga. A. A., in ugotoviti konkretne aktivnosti, pri katerih zaradi svojega stanja potrebuje pomoč skrbnika ter jih hkrati zaradi varstva svojih pravic in koristi ne zmore ali celo ne sme opravljati sama. Sodišče prve stopnje je pri tem opredeljevanju tudi spregledalo pomembne dele izvedenkinih zaključkov, to je, da ga. A. A. ni sposobna varovati svojih pravic in koristi v celoti in samostojno. Brez dvoma so področja, kjer te sposobnosti ga. A. A. nima, sodni (in drugi uradni, npr. upravni) postopki, zato je odločitev v tem delu pravilna. Ta del sklepa sodišča prve stopnje je zanesljivo podprt z ugotovitvami izvršilne sodnice ter sodne izvedenke psihiatrinje. Ker je CSD vseobsežne naloge skrbništva za ga A. A. sprejel, ni videti razloga, da se tako opredeljena pomoč omeji.

11Vendar pa v ugotovljenih dejstvih ni opore za zaključek, da ga. A. A. sama ne bi smela razpolagati s svojim premoženjem v večjem obsegu, kot je 20 EUR ("žepnine") na teden. Ugotovljeno je, da se je ga. A. A. stanje po vrnitvi iz psihiatrične bolnišnice z rednim jemanjem terapije občutno izboljšalo. Gre za starejšo gospo (84), sodišče se je na naroku prepričalo, da slabše vidi in sliši. Živi na istem naslovu kot hči, ki ji pri vsakodnevnih opravilih precej pomaga, sicer pa je do neke mere še samostojna (glede skrbi za osebno higieno, prehrano). Premoženje je prepustila sinu D. A., ki živi v Beogradu, vendar imata dobro komunikacijo in ji po potrebi pomaga pri urejanju zadev. Za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu je pooblaščen vnuk F. F., ki zanjo tudi nakupuje oz. to stori hči G. F.. Ga. A. A. prejema okoli 800 EUR pokojnine in okoli 100 EUR vdovskega dodatka. Varovankina hči ga. G. F. je povedala, da se iz tega denarja plačajo obveznosti, ostalo pa se zavaruje pred upniki v izvršilnem postopku, ki teče pred sodiščem v Škofji Loki (kjer je izvršilna sodnica opazila potrebo po skrbništvu nad dolžnico).

12Ni izkazano oz. ugotovljeno, da bi ga. A. A. nespametno trošila svoj denar ali da bi sploh sklepala kakršnekoli posle, razpolagala s svojim premoženjem večje vrednoti, prevzemala obveznosti ipd. Ob tako utečenem življenju ga. A. A. je CSD, ki je sedaj sicer sprejel vlogo skrbnika, v svojem mnenju celo izrazil dvom v potrebnost postavitve pod skrbništvo. Skrbništvo je sicer do določene mere potrebno, in je odločitev o tem sodišča prve stopnje pravilna. Vendar določitev skrbnika (oz. postavitev pod skrbništvo) samo po sebi še ne pomeni, da oseba nima poslovne sposobnosti oz. da se ji ta avtomatično odvzame v obsegu nalog skrbnika.¹ Obseg samostojnih opravil, ki jih je varovanec še vedno sam sposoben, kljub določeni pomoči skrbnika, ali bolje rečeno - obseg prepovedi samostojnega nastopanja v pravnem prometu osebe je treba vedno še posebej in izrecno določiti. Pri tem je pomembno tudi dostojanstvo osebe, ki se postavlja pod skrbništvo in njeno dojemanje varstva in podpore, ki se ji nudi ("wishes and feeling").² V vsakem tovrstnem postopku si je treba prizadevati za zagotovitev čim večje avtonomije oseb, ki se jim nudi pomoč, ter čim manjše vmešavanje države v urejanje njihovih zadev. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva kot primerno oz. potrebno presodilo, da se ga. A. A. poslovna sposobnost glede razpolaganja z njenim premoženjem omeji le nad mesečnim zneskom, s katerim razpolaga iz naslova lastnega minulega dela, torej nad zneskom pokojnine in vdovskega dodatka, kar je ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje na okoli 900 EUR mesečno.

13Glede osebe skrbnika je sodišče prve stopnje odločilo pravilno; pravilno je upoštevalo določbe DZ, ki narekujejo kriterije za to odločitev: Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (1. odst. 240. čl. DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (1. odst. 242. čl. DZ). Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca (243. čl. DZ). Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo. Ta pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva (1. odst. 244. čl. DZ).

14Sodišče prve stopnje ni prezrlo varovankine želje, da bi bili skrbniki bodisi njen vnuk, hči ali sin. Vendar nihče od navedenih sorodnikov sodišču ni sporočil, da bi to nalogo želel prevzeti. Hči je to odklonila, prav tako pa tega ni sprejel sin, ki ga je sodišče neuspešno kontaktiralo, kot je to navedeno v tč. 19 izpodbijanega sklepa. Ker je torej za določitev skrbnika potrebna njegova privolitev, varovankini sorodniki tako niso prišli v poštev. V tem primeru je bila edina realna in tudi dobra možnost, da je skrbnik pristojni CSD.

15Pritožbi je bilo po povedanem treba delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti (3. tč. 365. čl., 366. čl in 5. al. 358. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1). V ostalem delu je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

¹ Orehar Ivanc M., Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten 3/2021, str. 27.
² 9. načelo Priporočila Sveta Evrope R 99 (4) o načelih pravnega varstva nesposobnih odraslih.