VSL Sodba in sklep II Cp 447/2025

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v zavrnilnem delu v toliko, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati nadaljnjih 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2023 dalje do plačila.

V preostalem se pritožba zoper sodbo zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep se delno ugodi tako, da se:

- znesek 2.400,27 EUR nadomesti z zneskom 3.168,65 EUR,

- znesek 272,25 EUR z zneskom 248,05 EUR ter

- znesek 332,75 EUR z zneskom 356,95 EUR.

V preostalem se pritožba zoper sklep zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki 206,42 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Z uvodoma navedeno sodbo (prav sodbo in sklepom) je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka toženki naložilo, da tožniku plača odškodnino v višini 1.825,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2023 do plačila. Pod II. točko izreka je tožbo v delu tožbenega zahtevka za znesek 383,72 EUR z obrestmi od 25. 1. 2021 zavrglo. Pod III. točko izreka je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod IV. točko izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 2.400,27 EUR, v primeru zamude tudi zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Obema pravdnima strankama je še naložilo povračilo v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer toženki znesek 272,25 EUR, tožniku pa znesek 332,75 EUR.

3Tožnik v pravočasni pritožbi zoper sodbo delno izpodbija zavrnilni del sodbe (izpodbija odmero denarne odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti ter strah). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo s prisojo nadaljnjega zneska 8.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2021 dalje do plačila. V pritožbi zoper sklep o stroških pa tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se znesek 2.400,27 EUR nadomesti z zneskom 3.928,45 EUR, znesek 272,25 EUR z zneskom 411,08 EUR ter znesek 332,75 EUR z zneskom 537,23 EUR. V obeh pritožbah priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4Pritožbi sta delno utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sodbo

5Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero višine denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo, je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

6Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode, ki s pritožbo ni izpodbijan, je razviden iz razlogov od šeste do enajste strani prvostopenjske sodbe. Zato pritožbeno sodišče na tem mestu povzema le, da gre za stanje po zlomu sprednjega dela leve goleni (zlomu sprednjega dela leve golenice in leve mečnice) z odrgninami v tem predelu, delnem izpahu v medčlenčnem sklepu palca levega stopala z manjšim odlomom sklepne površine končnega členka palca ter po flektorni kontrakturi prstov levega stopala oziroma stalni upognjenosti prstov navzdol kot komplikaciji, ki se je pri tožniku pojavila tekom zdravljenja.

7Pritožba utemeljeno izpostavlja, da odmera denarne odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti na znesek 9.000 EUR ter za strah na znesek 400 EUR ni pravilna. Upoštevaje predvsem številne neugodnosti (štirikratna operacija, hospitalizacija v skupnem trajanju 24 dni, mirovanje, nošnja opornic, hoja z berglami ter posebnim čevljem, številni pregledi...) ter trajanje bodočih telesnih bolečin (občasne lahke, ki bodo občasno prešle v srednje), ob starosti tožnika 7 let in 11 mesecev ob škodnem dogodku in 12 let ob izdaji prvostopne sodbe, se pritožba utemeljeno zavzema za odmero nadaljnjih 3.000 EUR za telesne bolečine in neugodnosti. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnik, v katerega je trčil kolesar, utrpel primarni strah srednje intenzitete, ki je trajal do obravnave v bolnišnici, tekom zdravljenja pa še strah srednje stopnje pred vsako operacijo. Ugotovljenega obsega in intenzitete strahu sodišče prve stopnje ni pravilno ovrednotilo predvsem upoštevaje tožnikovo starost. Zato je za to obliko škode utemeljena prisoja nadaljnjih 1.000 EUR.

8Zneski denarne odškodnine za posamezni obliki nepremoženjske škode (12.000 EUR za telesne bolečine in neugodnosti ter 1.400 EUR za strah) pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Skupni odmerjeni znesek 13.400 EUR za ti dve obliki škode (pravnomočno je bila za skaženost prisojena odškodnina v višini 1.000 EUR¹, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 4.000 EUR²) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, nekaj manj kot 9 povprečnih mesečnih neto plač³. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Višine odškodnin, odmerjene s pritožbeno izpostavljenimi sodnimi odločbami za podobne poškodbe oziroma zaplet⁴, niso primerljive z odmero odškodnine v predmetni zadevi, saj ni bil ugotovljen enak oziroma vsaj podoben obseg škode.

9Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka izvedela za škodo šele po prejemu izvedeniškega mnenja, pritožba ne izpodbija. Zato je tožnik od nadalje prisojenega zneska 4.000 EUR upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti za čas od 7. 2. 2023 dalje do plačila, in ne že od 25. 1. 2021, kot to predlaga v pritožbi.

Glede pritožbe zoper sklep

10Zavzemanje za izračun uspeha v pravdi po metodi aritmetične sredine tožnikovega uspeha "po temelju" in "po višini" ni utemeljeno. Zaradi ugovora tožene stranke, da povzročitelj škode ni bil njen zavarovanec, je sodišče namreč izvedlo le en narok, na katerem je zaslišalo štiri priče. Pritožbeno izpostavljene okoliščine zato ne predstavljajo tako obsežno izvedenega dokaznega postopka, ki bi utemeljeval uporabo predlagane metode (drugi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

11Pritožba ne uveljavlja, da je prvostopno sodišče izpodbijani sklep izdalo preuranjeno - torej v nasprotju z odločitvijo iz sodbe, po kateri naj bi bilo o stroških odločeno šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. V prvostopno odločitev o stroških postopka je bilo potrebno poseči tako zgolj zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP).

12Prvostopno ugotovljeni 45% tožnikov uspeh je bilo potrebno povečati za 14%, kolikor znaša nadaljnji delež glavnice, s katero je tožnik uspel v pritožbenem postopku (4.000 EUR od zahtevanih 29.379,60 EUR). Doseženi uspeh tožnika tako znaša 59%, toženke pa 41%. Upoštevaje tak uspeh je tožnik upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v znesku 3.168,65 EUR (= 59% od prvostopno odmerjenih 5.370,60 EUR), toženka pa do 12,31 EUR (= 41% od prvostopno odmerjenih 30,00 EUR). Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je toženka dolžna namesto 2.400,27 EUR povrniti tožniku 3.156,35 EUR. Strošek, ki je nastal s plačilom iz sredstev brezplačne pravne pomoči, pa je potrebno med pravdni stranki razdeliti na 356,95 EUR (= 59% od 605 EUR) ter 248,05 EUR (= 41% od 605 EUR).

13Pritožbama je bilo potrebno delno ugoditi ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti (peta alineja 358. člena, 3. točka 365. člena in 366. člen ZPP). V ostalem delu, v katerem niso bili podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa je bilo potrebno pritožbi zavrniti in prvostopno sodbo ter sklep o stroških v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen, 2. točka 365. člena, 366. člen ZPP).

14Tožnik je upravičen še do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, sorazmernih pritožbenemu uspehu (drugi odstavek 165. člena, drugi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP). Tožnikov pritožbeni uspeh znaša 47%, ker je uspel z zneskom 4.000 EUR od izpodbijanih 8.600,00 EUR. Potrebni pritožbeni stroški znašajo 439,20 EUR (odmera razvidna iz specificiranih stroškovnikov v spisu na listovni številki 139b ter 152). Upoštevaje pritožbeni uspeh je tako toženka dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 206,42 EUR (= 47% od 439,20 EUR). V kolikor toženka tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je od tega zneska dolžna plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega s to sodbo, dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

¹ S sodbo prvostopnega sodišča z dne 23. 3. 2023 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča z dne 13. 2. 2024.
² S sodbo prvostopnega sodišča z dne 10. 10. 2024.
³ V mesecu oktobru 2024 je povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji zanašala 1.514,49 EUR (Uradni list RS št. 111/2024).
⁴ Sodba II Ips 60/96, sodba II Cp 876/2016, sodba II Cp 1795/2019.