VSL Sklep I Cp 855/2024

Pritožba se zavrne in se sklep in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdita.

1Z izpodbijanim sklepom in sklepom o dedovanju (v nadaljevanju sklep) je sodišče prve stopnje sklenilo, da zapuščina po pokojni obsega denarna sredstva na bančnem računu v znesku 20.445,50 EUR (I. točka izreka sklepa); da se dedovanje zapustničinega premoženja v korist Republike Slovenije (v nadaljevanju pritožnica), ki je financirala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do zneska 12.370,67 EUR in se ji izroči v višini denarnih sredstev, ki so še na računu zapustnice (II. točka izreka sklepa); da glede preostale zapuščine, to je denarnih sredstev v višini 8.074,83 EUR, po plačilu terjatve iz II. točke, nastopi zakonito dedovanje in se za dediča razglasita zunajzakonski partner in sin pokojne, ki vsak do polovice dedujeta navedeno zapuščino (III. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep je pritožnica vložila pravočasno pritožbo. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se ji kot omejitveni upnici prizna terjatev iz naslova izplačane denarne socialne pomoči zgolj do višine 12.370,67 EUR (in ne navedeni znesek skupaj z valorizacijo), glede preostanka zapuščine pa nastopi zakonito dedovanje, materialnopravno napačna. Predlog za omejitev dedovanja ni denarna terjatev do zapuščine, pač pa predlog izločitve dela zapustnikovega premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje in ki ustreza vrednosti dane pomoči. Vrednost dane pomoči je treba ugotoviti na podlagi uskladitve z indeksom cen življenjskih potrebščin (valorizacija). Sklicuje se na pravno mnenje in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS, pravna mnenja 2/94, str. 3; sklep II Ips 492/92 z dne 28. 1. 1993). Izpostavlja še, da sodišče prve stopnje o delu njenega predloga ni odločilo. Zapuščino v zadevi tvorijo denarna sredstva na dan njene smrti in ne morebitni preostanek sredstev na kasnejši datum. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti dejansko stanje glede porabe sredstev ter dediča, ki naj bi navedena sredstva po smrti zapustnice dvignil, pozvati k vračilu sredstev v zapuščino.

3Dediča na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje vrednost dane socialne pomoči ugotoviti na podlagi uskladitve z indeksom cen življenjskih potrebščin, torej jo valorizirati, ni utemeljena. Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ureja 128. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Dedovanje se v tem primeru omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine (prvi odstavek 128. člena ZD). 9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki ureja omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč, nadalje določa, (1) da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka; (2) za denarno socialno pomoč, prejeto v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev; (3) če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki¹; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.

6Mnenje in sklep VSRS, na katera se sklicuje pritožnica, sta nastala v času, ko omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč še ni bila urejena s posebnim predpisom (9. člen ZSVarPre-E). Pomembni razlikovalni okoliščini sta še, da je v primeru, ki ga je obravnavalo VSRS, omejitev dedovanja nastopila zaradi plačevanja institucionalnega varstva (in ne zaradi prejete denarne socialne pomoči, ki je namenjena socialno najranljivejšemu delu prebivalstva) in da je bila v obdobju, v zvezi s katerim je VSRS odločalo, zelo visoka inflacija.

7Drži, da sodišče prve stopnje ni izrecno odločilo o delu predloga pritožnice, ki se nanaša na znesek valorizacijskih obresti, vendar je odločitev smiselno razvidna iz izreka, poleg tega je sodišče v obrazložitvi natančno (matematično) pojasnilo, v kakšnem delu je predlogu pritožnice ugodilo in v kakšnem ne. Navedeno, upoštevaje posebnosti nepravdnega postopka, zadostuje; izpodbijani sklep vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine (214. člen ZD).

8V zvezi s pritožbeno navedbo, da zapuščino v zadevi tvorijo denarna sredstva na dan smrti zapustnice in ne morebitni preostanek sredstev na kasnejši datum, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v I. točki izreka pravilno ugotovilo višino denarnih sredstev na računu na dan smrti zapustnice; da je v oklepaju dodalo tudi stanje na kasnejši datum, pravilnosti ugotovitve ne spremeni.

9Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti dejansko stanje glede porabe sredstev in dediča, ki naj bi navedena sredstva po smrti zapustnice dvignil, pozvati k vračilu sredstev v zapuščino. Navedeno ni stvar zapuščinskega postopka, temveč predmet morebitnih drugih postopkov.

10Ker torej pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožnica, kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je višje sodišče na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

¹ Primerjaj sklep VSL I Cp 295/2020 z dne 17. 4. 2020 in sklep VSL I Cp 3216/2015 z dne 3. 2. 2016.