VSRS Sklep I Up 57/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, Bpp 569/2024 z dne 17. 9. 2024. S tem sklepom je navedeni organ delno ugodil predlogu izvajalke brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ji za nudeno pravno pomoč tožniku priznalo znesek v višini 2.112,80 EUR, v presežku pa predlog zavrnilo. Odločilo je še, da bo priznani znesek nakazan iz proračunskih sredstev sodišča na odvetničin transakcijski račun.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je imela v upravnem postopku položaj stranke le izvajalka BPP (odvetnica), na katere zahtevo se je začel postopek, in ne tožnik (upravičenec do BPP). Ker slednji v postopku tudi ni imel položaja stranskega udeleženca, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnik v upravnem sporu. Celo če bi v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, pa nima pravnega interesa za tožbo, saj po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil on tisti, ki je imel ves čas od vložitve predloga za dodelitev BPP do izdaje izpodbijanega sklepa toženke položaj stranke. Na njegovo zahtevo se je začel postopek za dodelitev BPP, nanj se je glasila odločba za dodelitev BPP, v postopku je imel položaj upravičenca do BPP (odvetnica je bila zgolj izvajalka) in nanj se je glasil izpodbijani sklep toženke. Poleg tega izpolnjena napotnica ni vloga po prvem odstavku 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Neutemeljeno je stališče, ki izhaja iz navedb v pritožbi, in sicer da je sporni sklep toženke o odmeri nagrade izvajalki BPP le eden od sklepov, izdanih v postopku, v katerem je upravičenec do BPP stranka postopka in zato upravičeni vlagatelj tožbe.

7Po že sprejetem stališču Vrhovnega sodišča postopek dodelitve BPP, postopek odmere odvetniških stroškov in postopek vračanja izplačanih sredstev s strani upravičenca ne pomenijo enotnega postopka. Tako je postopek odmere odvetniških stroškov v okviru instituta BPP upravni postopek, ki se začne na zahtevo izvajalca BPP (z oddajo napotnice), zaradi česar je ta stranka postopka.¹ Ni pa stranka upravičenec do BPP, saj postopek odmere ne teče na njegovo zahtevo niti zoper njega, poleg tega se ne odloča o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravičenec do BPP je lahko le stranski udeleženec.²

8Da je obravnavani upravni postopek samostojni postopek, izhaja iz določb 40. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu s prvim odstavkom navedenega člena je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Če tega v tem roku ne stori, ni upravičen do plačila storitev (peti odstavek). To pomeni, da organ opravi odločanje o plačilu odvetnika za opravljeno storitev samo na podlagi njegove vloge (vložene izpolnjene napotnice). Z njo se vzpostavi razmerje med izvajalcem BPP in organom kot plačnikom storitve, ne pa med organom in upravičencem do BPP, saj temu ne pripada povračilo nobenih stroškov za odvetniške storitve, ker je plačilo teh prevzela država. Predložena izpolnjena napotnica je zato po svoji naravi zahteva izvajalca BPP za odločitev o plačilu za opravljeno storitev. To izhaja tudi iz šestega odstavka 40. člena ZBPP, ki nalaga pristojnemu organu, da odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice.

9Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena navedba, da predložena izpolnjena napotnica ni vloga iz 63. člena ZUP. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena je vloga tudi zahteva, ta pa je bila v obravnavanem primeru vložena v obliki izpolnjene napotnice.

10Pritožnik v pritožbi še trdi, da se je sklep toženke glasil nanj. Ker tega podrobneje ne obrazloži, s tem ne more izpodbiti, kar je navedeno v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje in je navajal tudi sam pritožnik v tožbi, to je, da je toženka s sklepom odločala o predlogu odvetnice, da je njej v izreku priznala nagrado in stroške v odmerjeni višini (ne pa tožniku), v preostalem delu pa njen predlog zavrnila.

11Po obrazloženem pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil pritožnik stranka obravnavanega upravnega postopka. Ker tudi ni sporno, da v tem postopku ni imel položaja stranskega udeleženca, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da pritožnik ni upravičeni tožnik iz 17. člena ZUS-1 in da je zato treba tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

12Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1) in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ ZUP v prvem odstavku 42. člena določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.
² Glej sklep I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024, 9. in 11. točka obrazložitve.