UPRS Sklep IV U 50/2024-16

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije je 17. 4. 2024 prejelo tožbo zoper uvodoma navedeni upravni akt, 15. 4. 2024 oddano priporočeno po pošti.

2V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da je tožba nepopolna, torej ni v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri je treba v tožbi navesti ime in priimek tožeče stranke ter prebivališče oziroma njeno ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi; tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Prav tako tožba ni bila v skladu s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, po katerem je obvezna sestavina vsake vloge, ki se vloži pri sodišču, tudi podpis stranke, pri čemer se za izviren podpis vložnika šteje njegov lastnoročni podpis.

3V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, sodišče na njene stroške imenuje začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, po katerem ji naloži, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Stranko je treba v vsakem od obeh primerov opozoriti, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo.

4Sodišče je zato s pozivom z dne 30. 4. 2024 tožečo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da tožbo lastnoročno podpiše, da sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo in imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, saj je iz vložene tožbe izhajalo, da ima tožnica prebivališče v tujini, in sicer v Združenem kraljestvu. Opozorilo jo je tudi na pravne posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, bo sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

5Iz dokazil o vročitvi (Poizvednica Pošte Slovenije z dne 9. 7. 2024 zap. št. 2024/715439), ki jo je naslovno sodišče naročilo zaradi neizkazane vročitve, izhaja, da je bil poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe IV U 50/2024-3 z dne 30. 4. 2024 tožnici po pošti vročen na naslov, naveden v tožbi 15. 5. 2024. Prav tako je bilo tožnici v omenjenem pozivu sporočeno, da vročanja po običajni elektronski poti ZPP ne predvideva in ji pisanja ne more pošiljati na elektronski naslov, ki ga je navedla v tožbi.

6Glede na datum vročitve poziva (15. 5. 2024) se je rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe iztekel v četrtek, 30. 5. 2024.

7Tožeča stranka je na poziv sodišča posredovala dopis, naslovljen opr. št. IV U 50/2024 skupaj s prilogami, in sicer po elektronski pošti, ki ga je sodišče prejelo 2. 9. 2024. V njem je priložila izpodbijan upravni akt in potrdilo o plačilu sodne takse.

8Sodišče ugotavlja, da tožnica vse do danes ni odpravila vseh pomanjkljivosti, tako kot ji je naložilo sodišče. Kljub pojasnilu sodišča, da je treba iz razloga, ker tožnica živi v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in koga se lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, ga tožnica ni imenovala. Prav tako tožbe ni lastnoročno podpisala, kljub opozorilu, da sodišče iz tega razloga lahko tožbo zavrže, saj tožbe v upravnem sporu z elektronskim podpisom ni mogoče vložiti zaradi izostanka podpore informacijskega sistema. Izpodbijano odločbo je tožnica sicer predložila kot prilogo k elektronskemu sporočilu, ampak po izteku roka.

9Tožnica v obravnavani zadevi, torej v danem roku, formalne pomanjkljivosti tožbe z dne 15. 4. 2024 ni odpravila, saj je ni lastnoročno podpisala, zato je tožba ostala nepopolna in jo je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Ker je bila tožba nepopolna že iz tega razloga, se sodišče do ostalih nepravilnosti ni opredeljevalo.

10Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.