VSL Sklep I Ip 236/2025

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, ker zadeva ne spada v sodno pristojnost. Ugotovilo je, da odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja predstavlja upravno odločbo, v skladu s prvim odstavkom 484. člena in osmim odstavkom 511. člena Zakona o zavarovalništvu pa postanejo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor izvršljive v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Sodišče ne more brez podlage v zakonu prevzemati v sodno pristojnost izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, pa čeprav je ta odločba po zakonu izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet in plačo dolžnice, je sodna pristojnost izključena.

2Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in poudarja, da sodišče ni upoštevalo obstoja specialnega zakona, ki podrobno ureja status upnika. To je Zakon o zavarovalništvu, ki v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ta določba pomeni izjemo od splošnega pravila, da upravne odločbe izvršuje upravno sodišče.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, številka 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS številka 51/98 s s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5ZIZ v 17. členu določa, v katerih primerih sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Drugi odstavek 17. člena ZIZ določa, da so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava (sodba, arbitražna odločba, sklep, plačilni ali drug nalog sodišča ali arbitraže, poravnava v sodnem postopku in poravnava v arbitražnem postopku), izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

6Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ pa mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.

7Zakon o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1) v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ob tem pa odločba, ki glasi na izpolnitev denarne obveznosti, postane izvršljiva z njeno pravnomočnostjo (prvi odstavek 484. člena ZZavar-1).

8Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - odločbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 8. 5. 2024, ki je postala izvršljiva z dnem 29. 6. 2024 za izterjavo denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo z izpodbijanim sklepom zavrglo z razlogi, da gre za upravno odločbo, ki se zaradi izpolnitve denarne obveznosti lahko izvrši le z upravno izvršbo, saj ne gre za prisilno izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, temveč je upnik predlagal izvršbo z rubežem dolžničine plače in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Pri tem se je sklicevalo na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1428/2015 in III Ip 823/2018, v katerih je bilo zavzeto stališče, da odločbi pristojnega sodišča o brezplačni pravni pomoči ter Agencije za kmetijske trge predstavljata upravni odločbi, ki se izvršita po določbah ZDavP-2, torej ob upoštevanju 208. člena ZDavP-2, ki predpisuje sodno izvršbo v primeru predlaganane izvršbe na dolžnikove nepremičnine in delež dolžnika v družbi ter iz premoženjskih pravic pod nadaljnjim pogojem, da davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.

9Odločba II Ip 1428/2015 je zavzela stališče, da upravna odločba, ki jo izda predsednik sodišča po določbah ZBPP predstavlja izvršilni naslov po 8. odstavku 40. člena ZBPP, kateri ji to lastnost podeljuje za izterjavo plačila opravljenih storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker pa ZBPP izrecno ne predpisuje, kako se navedena odločba izvrši, je potrebno za njeno izvršitev uporabiti določbe ZDavP-2. V zadevi III Ip 823/2018 pa je izvršilni naslov predstavljala odločba Agencije za kmetijske trge, kateri je lastnost izvršilnega naslova podelila določba 146. člena ZDavP-2, po kateri je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti po določbi 208. člena. V obeh primerih je odločbam lastnost izvršilnega naslova podelil drug zakon, ki prisilne izvršitve ni določil in gre zato za upravni odločbi, ki se izvršita po določbah ZDavP-2, ta pa omejuje izterjavo denarnih terjatev pred sodiščem le na določena izvršilna sredstva.

10V konkretni situaciji pa tretji odstavek 484. člena ZZavar-1 podeljuje odločbi lastnost izvršilnega naslova in hkrati določa pristojnost sodišča za izvršitev denarne obveznosti na predlog Agencije za zavarovalni nadzor brez omejitve izvršilnih sredstev, saj omejitev glede izvršilnih sredstev v tem, specialnejšem predpisu, ni predvidena. Ob konkurenci določb ZDavP-2 in ZZavar-1 je potrebno upoštevati specialnejši predpis, torej določbe ZZavar-1.

11Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.