VSL Sklep IV Cp 512/2025

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Udeleženca sta zakonca in starša mld. otroka A. A., roj. ... 2024 (6 mesecev).

2Pred sodiščem prve stopnje poteka postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, ureditve stikov in določitve preživnine.

3Sodišče prve stopnje je v okviru navedenega postopka z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se začasno uredili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem ter slednjemu naložilo plačevanje začasne preživnine (I. točka izreka). Odločitev o stroških v zvezi z izdajo začasne odredbe je pridržalo do končne odločitve (II. točka izreka).

4Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe utemeljilo zgolj z ugotovitvami in mnenjem centra za socialno delo (CSD) z dne 10. 1. 2025. Pritožnica z navedenim mnenjem ni seznanjena, saj ga ni prejela. S tem je bilo neupravičeno poseženo v njeno pravico do izjave. Izpodbijani sklep je obremenjen tudi z bistvenima kršitvama določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnega postopka (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagateljica je na sedanje stike pristala zaradi manipulacij nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je v postopku zatrjevala in dokazovala, da je bila dolgo časa žrtev psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca, vendar se niti CSD niti sodišče do nasilja nista opredelila. Posledično je sodišče predlagateljici naložilo, da je dolžna trikrat tedensko v svoj dom spuščati nasilneža in manipulatorja, ki se ga boji. A. A. je zaradi starosti in navezanosti na mater podvržena njenemu doživljanju in čustvovanju. Strah in neprijetnosti, ki jih predlagateljica trikrat tedensko doživlja ob stikih, se zato prenašajo tudi nanjo. A. A. je ob in po stikih z nasprotnim udeležencem zelo razdražljiva in jokava. Nasprotni udeleženec ne prepoznava potreb otroka in od predlagateljice zahteva, da je dojenčica v času stikov povsem budna, nahranjena in previta, kar je pri tako majhnem otroku nemogoče. Nasprotni udeleženec se ob stikih do predlagateljice obnaša neprimerno, saj ji prepoveduje, da bi med stikom hčer nahranila oziroma jo potolažila z dojenjem. Nasprotni udeleženec je na enem od stikov zahteval, da je navzoč pri dojenju, zaradi česar je bila pritožnica prestrašena in ponižana. Nasprotni udeleženec se ne drži dogovorjenega mesta za izvedbo stika z A. A. in se ob prihodu v hišo predlagateljičinih staršev prosto sprehaja po vseh prostorih. Nasprotni udeleženec je od pritožnice večkrat zahteval podaljšanje stika, če je morala med stikom otroka pomiriti z dojenjem. Nasprotni udeleženec ne upošteva navodil glede čistoče in minimalnih standardov, ki so zahtevani v domu, v katerem prebiva dojenček. Predlagateljico je zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca zelo strah, zato zmeraj zaprosi svoja starša, da sta ob stikih doma. Tako se morajo tudi njeni starši prilagajati stikom, kar jih obremenjuje in omejuje. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da ni ogroženo nujno preživljanje otroka. Predlagateljica prejema le minimalno starševsko nadomestilo in otroški dodatek, zato s strani nasprotnega udeleženca nakazani zneski preživnine ne zadoščajo za nujno preživljanje hčere. Dejstvo, da predlagateljici pri preživljanju pomagajo starši, nasprotnega udeleženca ne odveže dolžnosti preživljanja otroka, saj stari starši niso dolžni preživljati svojih vnukov.

5Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6Pritožba je utemeljena.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ta je vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8Predlagateljica je po vložitvi predloga predlagala izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stikov in preživnine. Sodišče prve stopnje je njen predlog vročilo CSD in mu naložilo izdelavo ocene ogroženosti oziroma mnenja o ogroženosti v zvezi s predlagano začasno odredbo. CSD je 10. 1. 2025 sodišču posredoval oceno ogroženosti in mnenje, sodišče prve stopnje pa je 17. 1. 2025 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pred odločitvijo udeležencev ni seznanilo z ugotovitvami in mnenjem CSD, pri tem pa je iz obrazložitve sklepa razvidno, da se je pri odločitvi oprlo skoraj izključno nanje. Predlagateljica v pritožbi mnenju CSD obrazloženo nasprotuje.

9Če sodišče v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pridobi mnenje CSD in nanj opre odločitev, mora z njim seznaniti udeležence postopka, jim dati možnost, da se do njega opredelijo, nato pa na morebitne pravno pomembne pripombe zoper mnenje obrazloženo odgovoriti. Če je za odgovor na pripombe in presojo ogroženosti otroka treba opraviti narok in izvesti dodatne dokaze, mora storiti tudi to. Navedene zahteve izhajajo iz enotnih stališč sodne prakse.¹ Odstop od njih je dopusten, če iz mnenja izhaja takšna stopnja ogroženosti otroka, da je nujno njegovo takojšnje zavarovanje z začasno odredbo; v tem primeru se kontradiktornost glede določenega ali vsega procesnega gradiva vzpostavi naknadno - v ugovornem postopku. V konkretnem primeru tovrstna situacija ni podana, saj sta tako CSD kot sodišče prve stopnje ocenila, da otrok ni ogrožen. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pred odločitvijo o predlagani začasni odredbi mnenje CSD, na katerega je oprlo odločitev, vročiti udeležencema in jima dati možnost, da se do njega opredelita. Ker tega ni storilo, mu pritožnica utemeljeno očita kršitev njene pravice do izjave in sodelovanja v postopku.

10Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obema udeležencema vročiti vso procesno gradivo (vloge nasprotne stranke, mnenje CSD z dne 10. 1. 2025 in mnenje CSD z dne 19. 2. 2025) ter jima dati možnost, da se (kolikor tega nista storila že v pritožbenem postopku) o njem izjavita. Na podlagi pridobljenih izjav bo moralo presoditi, ali je o predlagani začasni odredbi mogoče odločiti na podlagi navedb udeležencev in pisnih dokazov ali pa je treba izvesti narok in dokazni postopek dopolniti na njem.

12Ker se je na podlagi navedb v pritožbenem postopku bolje izkristalizirala srž spora, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da do sedaj zbrano gradivo ne daje podlage za ugotovitvi, da stiki z očetom A. A. ogrožajo ali da sta predlagateljica in/ali A. A. žrtvi nasilja nasprotnega udeleženca. Po drugi strani ni mogoče spregledati, da način izvajanja stikov, ki sta ga dogovorila udeleženca, sproža spore, ustvarja napetost in čustveno obremenjuje predlagateljico. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je izpostavljenost konfliktom in negativnim čustvenim odzivom staršev za A. A. škodljiva. Vendar pa rešitve ne vidi v manjšanju obsega stikov dojenčice z očetom², temveč v drugačnem načinu njihovega izvajanja. Prav slednjemu bodo morali udeleženca in sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka posvetiti potrebno pozornost. Kot primerna usmeritev se kaže mnenje CSD z dne 19. 2. 2025.

13Tudi pritožbeno sodišče tako meni, da so redni in dovolj pogosti stiki z nerezidenčnim staršem od najzgodnejše starosti temelj zdravega razvoja otroka. Strinja se tudi, da otrok pri starosti več kot šest mesecev (ne glede na dojenje) določen čas lahko preživi brez navzočnosti matere in da je njegov urnik dovolj predvidljiv, da je v dnevu mogoče najti uro časa, ko se ne hrani, neguje ali spi. Na mestu bodo zato razmisleki o tem, da začne A. A. stike z nasprotnim udeležencem preživljati izven doma predlagateljice in brez prisotnosti nje ali njenih staršev ter da se stiki med A. A. in očetom postopoma podaljšujejo in se po določenem (ne predolgem) času začnejo izvajati v okolju očeta. To bi utrjevalo in krepilo vez med hčerjo in očetom ter nasprotnemu udeležencu ne samo omogočilo, temveč od njega zahtevalo, da se v večji meri vključi v skrb za otroka in se zanjo (bolje) usposobi. Hkrati bi se zmanjšale možnosti konfliktov med starši ter ublažil občutek predlagateljice, da nasprotni udeleženec pretirano vstopa v njeno življenje in intimni prostor. Dodatni prednosti takšne ureditve stikov sta razbremenitev pritožničinih staršev ter možnost stikov dojenčice s širšo družino po očetovi strani.

14Če udeleženca dogovora o stikih ne bosta zmogla doseči sama, bo moralo sodišče prve stopnje oceniti, ali so napetosti in konflikti zaradi skupne navzočnosti staršev na stikih ter njuna nesoglasja glede poteka stikov³ tolikšni, da izpostavljenost dojenčice njihovim negativnim vplivom utemeljuje oceno o njeni ogroženosti in terja drugačno oziroma natančnejšo sodno ureditev stikov. Sodišče prve stopnje bo moralo ob upoštevanju pripomb udeležencev na mnenje CSD ter njunih navedb in dokazov ponovno presoditi tudi predlog predlagateljice za določitev začasne preživnine.

15Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Primerjaj npr. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1431/2021 z dne 20. 9. 2021, IV Cp 1498/2021 z dne 22. 11. 2021, IV Cp 1500/2021 z dne 8. 10. 2021, IV Cp 1810/2022 z dne 6. 12. 2022, IV Cp 1273/2023 z dne 19. 7. 2023 in IV Cp 1288/2023 z dne 24. 8. 2023.
² Ti že sedaj potekajo v omejenem obsegu, s strani pritožnice predlagani obseg stikov (enkrat na teden po eno uro) pa ne omogoča niti ohranjanja, kaj šele krepitve vezi med otrokom in očetom. Razmišljanje pritožnice na CSD, da stiki z očetom pri tako majhnem otroku niso koristni, nima opore v strokovnih stališčih o zdravem odraščanju in razvoju otroka.
³ Npr. glede vpliva prekinitve stika zaradi dojenja na dolžino stika in glede navzočnosti staršev predlagateljice na stikih.