VSL Sklep IV Cp 269/2024

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Stiki med mladoletnimi otroki A. A., B. A., C. A., in njihovim očetom D. A., potekajo preko telekomunikacijskih sredstev in sicer vsako sredo od 18:00 do 18:30 ure v obliki audio in/ali videoklica, ko oče otroke pokliče na telefon matere oziroma se z njimi poveže preko aplikacije Viber ali druge podobne aplikacije, ki omogoča audio in/ali videokomunikacijo. Stiki poleg zgoraj navedenega potekajo tudi pisno tako, da oče otrokom do dvakrat mesečno pošilja pisma, dopisnice ali razglednice, poleg tega pa tudi voščilnice in darila ob osebnih in drugih praznikih, ko je običajno obdarovanje. Očetu D. A. se odvzame pravica do osebnih stikov z mladoletnimi otroki A. A., B. A. in C. A."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki imata tri skupne mladoletne otroke - A. A. (9 let), B. A. (8 let) in C. A. (6 let). Predlagateljica je vložila predlog za ureditev družinskih razmerij (varstvo in vzgoja, stiki in preživljanje otrok), v nadaljevanju je predlagala še odvzem pravice do stikov in odvzem starševske skrbi očetu.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vsi trije otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); očetu odvzelo pravico do stikov z mladoletnimi otroki (II. točka izreka); zavrnilo predlog za odvzem starševske skrbi očetu (III. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); pridržalo odločitev o stroških za končno odločbo (IV. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano) in izdalo začasno odredbo, s katero je začasno, do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča, začasno ukinilo stike očeta z mladoletnimi otroki (V. točka izreka; ni pritožbeno izpodbijano).

3Zoper II. točko sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da je sodna izvedenka dr. E. E. podala mnenje, da nasprotni udeleženec lahko vzdržuje določeno abstinenco od alkohola. Vedno je abstiniral v času stikov. Na podlagi poročil CSD so stiki potekali dobro, otroci so bili na stiku sproščeni, očeta so se razveselili in oče se je trudil, da bi otrokom pripravil primerne aktivnosti ter jih motiviral. Sodna izvedenka dr. F. F. je podala mnenje, da ima oče dobre starševske kapacitete v delu, ko je v odnosu do otrok sproščen in igriv ter dinamičen, ni pa mogoče preveriti njenega mnenja, da ne prepozna potreb otrok in da nima uvidov v njihovo čustveno stanje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagateljica onemogočala stike. Ne drži, da je nasprotni udeleženec kriv za to, da ni stikov z otroki. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj so stiki odpadli. Sodišče je primerljiva ravnanja nasprotnih udeležencev brez utemeljenega razloga obravnavalo drugače, kar vzbuja utemeljen sum v nepristransko in pošteno sojenje. Na pristransko obravnavanje kaže tudi obrazložitev sodišča, da je samo zaznalo poslabšan izgled nasprotnega udeleženca v primerjavi z njegovim izgledom na prvem naroku. Ta zaključek je subjektiven in nepreverljiv. Glede na priporočila izvedencev se je nasprotni udeleženec vključil v hospitalno zdravljenje odvisnosti od alkohola in je trenutno hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici X. Predlaga, da se stiki izvajajo vsako drugo nedeljo v prostorih Zavoda in enkrat tedensko preko video povezave ter na način, da lahko nasprotni udeleženec otrokom piše najmanj enkrat mesečno in da jim pošlje voščilnice za njihove rojstne dni ter ob koncu šolskega leta in za praznike, ko je običajno obdarovanje. Popolna odtegnitev osebnih stikov bi ustvarila nepremostljivo oviro za ohranitev in okrepitev čustvene povezanosti med otroci in nasprotnim udeležencem.

4Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da pritožbeno izraženi dvomi v nepristranskost sodišča niso upoštevni. V primeru dvoma v pristranskost sodnika ima stranka na voljo pravno sredstvo - predlog za izločitev sodnika (70. do 75. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), vendar mora izločitev zahtevati najpozneje do izdaje odločbe prve stopnje (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).¹ Zatrjevana možnost pristranskosti sodišča bi lahko pomenila izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ki pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Da bi bil v zadevi izdan sklep o izločitvi sodnice, pritožba niti ne zatrjuje (primerjaj 2. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno podane trditve o obstoju izločitvenega (odklonitvenega) razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, brez predhodno vloženega formalnega predloga za izločitev sodnice, ne morejo biti uspešne.

7Navedb o pristranskosti pritožba tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na ugotovitev sodišča prve stopnje (zaključek 35. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je na zadnjem naroku sodišče zaznalo poslabšan izgled nasprotnega udeleženca. Četudi ni podrobneje pojasnjeno, v čem naj bi bil pritožnikov izgled "poslabšan," pa pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje: a) sodnica prve stopnje je tista, ki prvenstveno ugotavlja dejansko stanje in ocenjuje dokaze, vključno z vizualno zaznavo (t. i. iudex facti); b) poslabšan izgled nasprotnega udeleženca ni bil glavni, ampak le dodatni argument sodišča prve stopnje; glavni razlog za ukinitev stikov so bile strokovne ugotovitve izvedenk; c) naposled, sodišče prve stopnje ni bilo edino, ki je zaznalo zunanje spremembe pri pritožniku: tudi na CSD so zaznali njegov vonj po alkoholu in nenavadno vedenje - potenje, žvečenje žvečilnega gumija, pitje vode, občasno tresenje, česar pritožba argumentirano ne izpodbija (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8Res je, kar navaja pritožba, da je izvedenka dr. E. E. ugotovila, da je nasprotni udeleženec na srečanje z njo prišel trezen in da je zapisala, da je sposoben vzdrževati določeno stopnjo abstinence. Vendar je bila ta izvedenka imenovana s področja toksikologinje, njena naloga pa je bila le podajanje mnenja o prisotnosti alkohola in prepovedanih drog v telesu nasprotnega udeleženca. Ta izvedenka je med drugim ugotovila, da so testi las nasprotnega udeleženca dokazali prisotnost THC, metabolitov alkohola in sledi zdravil mirtazapina in kvetiapina.² Ti rezultati so zajemali obdobje zadnjega meseca pred odvzemom in torej dokazujejo, da je nasprotni udeleženec v obdobju zadnjega meseca pred pregledom pri dr. E. E. užival alkohol, marihuano in psihotropna zdravila. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo (primerjaj 21. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se je nasprotni udeleženec po srečanju z imenovano izvedenko akutno napil do te mere, da so ga morali hospitalizirati; do teh ugotovitev se pritožba sploh ne opredeli.

9Pritožbene navedbe o zdravljenju odvisnosti v X. niso z ničemer izkazane, pač pa je predlagateljica v odgovoru na pritožbo s posnetkom dela odpustnega pisma dokazala, da se je nasprotni udeleženec sicer res zdravil v Psihiatrični bolnišnici X., vendar hospitalizacije ni zaključil po programu, ampak jo je samovoljno zaključil po lastni volji. Navedeno potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec (še) ne izkazuje resnega namena zdravljenja, kot ga tudi ni izkazoval pri neuspešnem zdravljenju na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola v Y. (primerjaj 33. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je imel nasprotni udeleženec na stikih vedno dober odnos z otroki, ki niso kazali odpora do očeta, da je bil sproščen in igriv ter da je kazal interes za otroke (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), vendar so ta poročila pretežno iz let 2021 in 2022, medtem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je stanje v letu 2023 poslabšalo, ko je oče med drugim za več kot pol leta opustil stike. Poleg tega je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenke klinične psihologije dr. F. F. in izvedenke psihiatrične stroke dr. G. G. med drugim ugotovilo, da nasprotni udeleženec nima kontrole nad alkoholom in nepredvidljivo, impulzivno pije velike količine alkohola, prisotna je odtegnitvena simptomatika, ki se kaže tudi s psihičnimi simptomi menjajočega razpoloženja (ugotovitve dr. G. G., 31. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu prisotna osebnostna motnja mešanega tipa (poteze narcistične in mejne motnje) in odvisnosti od psihoaktivnih snovi, kar moti starševsko funkcijo do te mere, da je treba stike ukiniti. Nasprotni udeleženec je osebnostno zelo šibek, ne prepoznava potreb otrok, prepričan je v pravilnost svojih stališč in pri razmišljanju o koristih otrok izhaja le iz sebe. Težko zagotovi stabilne praktične okoliščine za izvajanje stikov, zaradi osebnostne motnje ima tudi v treznem stanju vedenjski vzorec, ki v določeni meri predstavlja tveganje za otroke. Njegovo funkcioniranje je variabilno in nepredvidljivo, pod vplivom alkohola je lahko agresiven, konflikten in neprilagojen socialnim normam. Ni dovolj, da oče pride na stike trezen, potrebna je konstantnost, rednost in doslednost izvajanja stikov in tega pogoja oče ni izpolnil. Iz poročila Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola izhaja, da ni imel volje sodelovati v zdravljenju in da je motil proces zdravljenja ostalih pacientov. Otroci so bili razočarani, ker so se veselili stikov, ki pa jih potem ni bilo (ugotovitve dr. F. F., 32. in 33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja datume, ko naj bi predlagateljica stike onemogočala, vendar pa se argumentirano ne sooči³ z ugotovitvami sodišča prve stopnje (35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je oče potem, ko je novembra 2022 odšel na delo v Avstrijo, opustil izvajanje osebnih stikov in da je bil zadnji fizični stik z otroci 27. 11. 2022, potem pa najmanj do 10. 7. 2023 ni bilo nobenega. Tudi, ko je klical otroke, je govoril bolj kot ne le še o sebi, nazadnje je otrokom (starim manj kot 9, 8 in 6 let) pripovedoval, kako se je nekdo, ki se je slabo počutil, vrgel pod vlak. Zato otroci klice z očetom zavračajo. Tudi, ko je nasprotni udeleženec klical predlagateljico, je bil opit, ni se pogovarjal o stikih z otroki in ni vprašal niti, kako so zaključili šolsko leto, temveč je predlagateljici grozil s samomorom oziroma da ji bo na dom poslal neke trnovske pretepače. Vseh teh ugotovitev sodišča prve stopnje (35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) pritožba konkretizirano ne izpodbija.

12Upoštevaje zgoraj povzete ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da glede na trenutno stanje nasprotnega udeleženca in njegovo trenutno nepripravljenost na zdravljenje, izvajanje osebnih stikov otrokom ni v korist, jim škoduje in ima lahko dolgoročne posledice na njihov osebnostni razvoj, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se osebni stiki ukinejo. To pa seveda ne pomeni, da bodo osebni stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko osebni stiki ponovno uvedli (primerjaj 8. odstavek 141. člena Družinskega zakonika - DZ).

13Sodišče druge stopnje pa ne soglaša z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Splošno je znano in v sodni praksi utrjeno stališče, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema. Stiki s starši se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen DZ). V konkretnem primeru je ugotovljeno in nesporno, da nasprotni udeleženec nikoli ni bil neposredno nasilen ali sovražen do otrok, temveč le do predlagateljice. Sodišče prve stopnje je ogroženost otrok pri osebnih stikih utemeljilo na dejstvih, da je zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi oče na stikih nepredvidljiv, da potencialno lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril tudi neprimerne vsebine.⁴

14Upoštevaje v prejšnjem odstavku povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da neosebni stiki (s pomočjo telekomunikacijskih sredstev in/ali klasične pošte) za otroke ne bi bili ogrožajoči do te mere, da bi jih bilo treba popolnoma ukiniti. Ni dvoma, da je za otroke koristno, če imajo vsaj omejene stike z očetom.

15V sklepu z dne 22. 4. 2020 je sodišče prve stopnje z začasno odredbo (ki ne velja več) stike preko komunikacijskih sredstev začasno uredilo tako, da nasprotni udeleženec pokliče na telefon matere, in pritožbeno sodišče ocenjuje, da se neosebni stiki lahko na takšen način izvajajo tudi v prihodnje. Glede na starost otrok in dejstvo, da bo oče klical na materin telefon, je utemeljeno pričakovati, da bo pri teh stikih na daljavo prisotna mati, ki bo lahko v primeru neprimernih izjav nasprotnega udeleženca stik prekinila, tako da otrokom ne bo v škodo. Glede na starost otrok je tudi pričakovati, da bo mati pregledala poštne pošiljke in tako poskrbela, da morebitna neprimerna pisanja ne bodo prišla do otrok, kar bi jim lahko škodovalo.

16Nasprotni udeleženec je v pritožbi predlagal stike s pomočjo telekomunikacijskih sredstev vsako sredo od 18:00 do 18:30 ure. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo ni navedla, da predlagani termin ne bi bil ustrezen, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbenemu predlogu sledilo, saj tudi samo ocenjuje, da je predlagana dolžina telekomunikacijskega stika (enkrat tedensko po pol ure) primerna. Pritožnik je poleg tega predlagal tudi pisne stike "najmanj" enkrat mesečno ter čestitke in obdarovanja ob praznikih. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za otroke koristno in primerno, če se nasprotnemu udeležencu poleg telekomunikacijskih stikov omogoči tudi, da otrokom piše dvakrat mesečno ter jim ob osebnih in drugih praznikih (Miklavž, božič, novo leto …) pošlje čestitke in/ali darila.

17Glede na povedano je pritožbeno sodišče sklenilo, da se dopustijo omejeni neosebni stiki (preko video ali zvočnega klica in s pošiljanjem pisem ter daril), saj s tem otroci ne bodo ogroženi, hkrati pa se bo vsaj v določeni meri ohranjal stik otrok z očetom. Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca deloma ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker v preostalem delu pritožba nasprotnega udeleženca (glede osebnih stikov) ni utemeljena in ker v tem delu tudi ni uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo nasprotnega udeleženca v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18Nasprotni udeleženec je s pritožbo le deloma uspel, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, kar je sicer tudi osnovno pravilo glede stroškov v nepravdnih postopkih.

¹ Ude, Lojze, komentar 72. člena ZPP v: Ude, Lojze, et. al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, ČZ Uradni list in GV založba, Ljubljana 2005, str. 307.
² Mirtazapin je tetraciklični antidepresiv, ki se občasno zlorablja mimo medicinskih indikacij (< https://www.addictioncenter.com/stimulants/antidepressants/remeron-addiction-abuse/ >); enako velja za antipsihotik kvetiapin (< https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5348850/ >).
³ Pritožbena navedba, da je za svoje odsotnosti navedel razloge (delo oz. bolezen), je presplošna in neizkazana. Ker je pritožba samostojno pravno sredstvo, sklicevanje na vloge in navedbe v prejšnjih fazah postopka ne more nadomestiti pritožbenih navedb.
⁴ Sodišče prve stopnje je ugotovilo (35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je nasprotni udeleženec otrokom, še ne starim 9, 8 in 6 let, govoril o človeku, ki se je vrgel pod vlak, ker se je "slabo počutil," kar je prikrita grožnja s samomorom.