VSK Sklep I Cp 542/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagateljica, prva nasprotna udeleženka ter drugi nasprotni udeleženec nosijo sami vsak svoje pritožbene stroške.

1V tem nepravdnem postopku, ki se je začel že leta 2015, je prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) urejalo mejo med parcelo predlagateljice in parcelami nasprotnih udeležencev, ki se nahajajo na območju H. v katastrski občini I.

2Z izpodbijanim sklepom je uredilo mejo med parcelo predlagateljice 776/2 ter parcelami prvih dveh nasprotnih udeležencev 777/1, 777/2 in 778. Ugotovilo je, da obsega sporni mejni prostor 259 m² in da znaša njegova vrednost 6.000,00 EUR. Mejo je uredilo na podlagi zadnje mirne posesti, kot izhaja iz točke II izreka in kot je označena v Elaboratu - skici sodne ureditve meje z dne 24. 5.2023, ki jo je izdelal sodni izvedenec A. A. Opisalo je, da se v tromeji parcel 7715, 776/2 in 777/1 meja določi v točki 21004. Steber portona in porton spadata k parceli 776/2. Od točke 21004 do tega stebra gre meja do točke 100 in točke 101 proti obstoječemu mandlju, tako da deblo mandlja v celoti spada na parcelo 776/2. Med točkami 101, 102, 103 in 104 poteka meja po liniji žive meje oz. dreves, ki leži v celoti na parceli št. 776/2 do električnega droga, ki spada k parceli 777/1 (točka 104). Meja med 776/2 in 777/2 se uredi po liniji žive meje po točkah 106 - 107 - 108 - 109 na način, da živa meja spada k parceli 776/2, nato gre meja proti jugu v liniji žive meje, v nadaljevanju od zadnje točke 109 (rumeno plastično znamenje) poteka del meje med žičnato ograjo in debli dreves proti jugu še v točkah 110 in 111, (označene s trasirkama). Točka 111 (vogal kamnitega suhega zidu) leži pod obstoječim kamnitim suhim zidom in v katastru predstavlja tromejo parcel 776/2, 777/2 in 778 in nato se v nadaljevanju uredi mejo med parcelo 776/2 in 778 in poteka po spodnjem robu kamnitega suhega zidu v lomno točko od točke 111 do točke 112 (pod kamnitim suhim zidom) in iz točke 112 v točko 113, ki v naravi predstavlja vogal suhega zidu in potem zalomi proti severozahodu do točke 20869. V točki III izreka je sodišče odločilo o stroških postopka. Ugotovilo je, da znašajo skupni stroški postopka 5.404,22 EUR in jih trpijo do 1/2 predlagateljica, drugo 1/2 2.702,11 EUR pa skupaj nasprotna udeleženca, ki sta dolžna plačati predlagateljici 2.602,11 EUR iz tega naslova, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V točki IV izreka je sodišče navedlo, da bo po pravnomočnosti sklepa vložilo zahtevo za vpis podatkov v kataster nepremičnin, v točki V izreka pa je navedlo, da lahko predlagateljica in prva dva nasprotna udeleženca uveljavljajo močnejšo pravico v pravdi.

Povzetek pritožbe

3Zoper ta sklep se pritožujeta prva dva nasprotna udeleženca (v nadaljevanju tudi nasprotna udeleženca). V pritožbi, vloženi po prvo navedenem pooblaščencu, izpodbijata sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo ali pa da sklep spremeni in odloči o meji skladno s katastrsko mejo. Navajata, da pritožbo vlagata zlasti zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V tej zvezi omenjata 7., 8., 9., 215., 213., 218., 285. in drugi odstavek 287. člena. Zatrjujeta tudi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitve 2., 14., 22., 23., 25., 33. in 67. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in kršitve materialnega prava v zvezi s četrtim odstavkom 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

4Sta nujna sospornika in ne zadostuje, da sta zajeta v predlogu, oba morata vedeti o načinu uporabe parcele oziroma posesti. Predlagateljica si je v nasprotju z določili SPZ in pogoji za priposestvovanje protipravno prilastila okoli 259 m2 zemljišča, ne da bi zatrjevano zadnjo mirno posest dokazala in izpolnila pogoje za priposestvovanje v razmerju, do obeh solastnikov. Vedenje je utemeljevala le glede drugega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) in še to ne za celoten mejni prostor, temveč le na vhodu, na severovzhodu, ne pa na južnem delu. Za prvo nasprotno udeleženko (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) ni dokazov, da bi le ta vedela o protipravnem in samovoljnem posegu predlagateljice. Grajata zaključek sklepa, da je logično, da je nasprotna udeleženka kot sestra nasprotnega udeleženca vedela za protipraven poseg.

5Sodišče obširno povzema navedbe predlagateljice in izpovedbo priče B. B., da je predlagateljica na južnem delu čez meje njene parcele na parceli 778 postavila rezervoar za zbiranje deževnice in rezervoar za plin, ter da je v tem delu mejo uredila že njena prodajalka B. B., ki da ji je predlagateljica zaupala, da je to pravilna meja, in da zato predlagateljica zemljišče uporablja do kamnitega zidu. Takšna ocena je v nasprotju z ugotovitvami izvedenca, ki je pokazal potek parcelne meje avgusta 1994, kot je evidentirana na GURS in s kakršno sta bili seznanjeni predlagateljica in prodajalka B. B. že 11.8.1994.

6Sodišče je obširno povzemalo navedbe predlagateljice in nasprotnih udeležencev ter prič, ne da bi se do njih opredelilo ali jih ocenilo. Ni obrazložilo, zakaj je sledilo izpovedbi predlagateljice glede poteka zatrjevane meje in ni pojasnilo in raziskalo, zakaj je povsem v nasprotju s podpisanim zapisnikom avgusta 1994. Predlagateljica je namreč v tem z njene strani podpisanim zapisnikom potrdila, da je osebno videla potek parcelnih mej, prisostvovala postavitvi mejnih znamenj. Zakaj je v postopku izpovedala drugače oziroma, da naj bi ji takšno mejo sedaj pokazala prodajalka, sodišča ni zanimalo. S tem se ni ukvarjalo. Sklepa ni nemogoče preizkusiti. Prodajalka ni mogla pokazati drugačne meje, kot je izhajala iz zapisnikov in kot sta jo prodajalka in predlagateljica podpisali avgusta 1994 na kraju samem. Ta odločilna dejstva kažejo, da je predlagateljica skupaj s prodajalko neresnično trdila, do kje naj bi potekala parcelna meja oziroma parcelne meje. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 336. (pravilno 339. člena ZPP), saj s strani predlagateljice in prodajalke podpisana zapisnika dokazujeta, da trditve predlagateljice očitno ne držijo, prav tako ne izpovedba predlagateljice. Pritožnikoma je kršilo pravico do enakega varstva pravic in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. (pravilno 339.) člena ZPP.

7Nasprotni udeleženec je na naroku izpovedal, da so mu bile parcelne meje parcel, last družine C., poznane in da je vedel, kje je meja med parcelo predlagateljice in prej njene prodajalke B. B., ker so na parcele hodili delat. Izpovedal je tudi, da je bila nato meja določena leta 1994 in kot taka evidentirana na GURS, kjer je določena tako, kot je prikazana tudi v tem postopku na skici geodeta in kakršno sta pritožnika poznala in bila z njo seznanjena leta 1994. Nasprotni udeleženec je v izpovedbi izpostavil, da mu je poznan spor v delu, ki se nanaša na porton (kjer ima predlagateljica vhod v območje svoje stanovanjske hiše), določno pojasnil glede spora v zvezi s kmetijskimi zemljišči zaradi portona. Pojasnil je, da je bil seznanjen, kje naj bi bila meja in kako naj bi se vhod uporabljal kot skupni vhod z javne ceste 7715, ni pa izpovedal, da je s tem stanjem soglašal, kakor zmotno zaključuje sodišče. Izpovedoval je le glede dela, ki se nanaša na območje portona, da je bil s strani predlagateljice zaveden in prevaran, ker mu je ta dejala, da je pripravljena ta del odkupiti in ga tudi pošteno plačati. Ker se je predlagateljica sprenevedala, je sprožil skupaj s solastnico postopek na GURS. Glede stanja, ki se nanaša na preostali del območja parcelne meje, med parcelami 776/2 in parcelami nasprotnih udeležencev 778, 777/1 in 777/2, pa oba nasprotna udeleženca nista bila seznanjena in sodišče ni navedlo nobenega razloga, ki bi potrjeval, da sta bila oba seznanjena z novim stanjem poteka parcelne meje in da mu nista nasprotovala. O tem, da nasprotna udeleženka sploh ni mogla biti seznanjena, sta navajala v postopku in v pritožbenih navedbah.

8Nasprotna udeleženka je izpovedala, da po smrti očeta v avgustu 1994 ni prihajala na svoje parcele v I., ker živi v J. Poznano ji je bilo le stanje na vhodu v njihove parcele z javne ceste, ki meji na parcelo 777/1. Sodišče se je na podlagi njene izpovedbe lahko prepričalo, da ji ni bilo znano, da bi predlagateljica posegla v njene parcele, tudi z gradbenimi deli (izgradnja zidu, zasaditvijo rastlin, postavitvijo plinskega rezervoarja) z njenim soglasjem. Sodišče njene izpovedbe ni ocenilo. Tudi nasprotni udeleženec s preostalim potekom meje in posestnim stanjem ni bil seznanjen. Tam ne živi, živi na K. O tem, da naj bi bil seznanjen s samovoljno spremembo meje in samovoljnim posegom v posest parcele 778, ni izpovedala ali potrdila nobena priča, predlagateljica ali nasprotni udeleženec. Le priča Č. Č. je izpovedala, da naj bi bila meja in spor zaradi meje pri vhodu iz javne ceste, poznan nasprotnemu udeležencu in njegovemu očetu D., ne pa tudi nasprotni udeleženki. Izpovedala je, da ji je (leta 1994) bil znan spor zaradi portona, ki je bil prej skupen s prejšnjo lastnico B. B. in njenim partnerjem E. E.

9Tudi v delu parcele 777/1, ki se nanaša na območje vhoda z javne ceste, ni šteti, da bi lahko sodišče štelo zatrjevano posest, kot zadnjo mirno posest. Kot je bilo v številnih vlogah pojasnjeno, je predlagateljica prepričevala in govorila nasprotnemu udeležencu, da bo območje, ki si ga je prilastila tudi ob portonu, kupila oziroma plačala. To je počela oziroma obljubljala več let in zavlačevala, misleč, da si ga bo po 20 letih brezplačno prilastila. Opozarja, da od nakupa parcele 776/2 ni preteklo 20 let. O prodaji oziroma odkupu se nikoli ni pogovarjala z nasprotno udeleženko. Sodišče izpovedbe nasprotne udeleženke ni ocenilo. Opredelilo se ni niti do vseh drugih izpovedb prič, temveč je zgolj prepisalo njihove izpovedbe. Ni se opredelilo do dejstva, da nasprotna udeleženka ni vedela za poseg v njeno posest. Ni sodelovala v upravnih mejnih ugotovitvenih postopkih. Dokazna ocena ni prepričljiva, ni argumentirana z logičnimi razlogi oziroma so ti zmotni in si med seboj nasprotujejo. Ni se opredelilo do stališč nasprotnih udeležencev glede lastninskega spora oziroma je več predlogov ignoriralo, kar je v nasprotju z odprtim sojenjem. Kršilo je določbe 285. člena ZPP ter 22. člena Ustave RS.

10Pritožuje se tudi zoper odmerjene skupne stroške postopka. Odločitev o plačilu stroškov pred pravnomočnostjo sodne odločbe je nezakonita, odločitev o roku plačila je nezakonita. Sklep, s katerim je naloženo plačilo skupnih stroškov v sorazmernem delu nasprotnima udeležencema, je nezakonit v nasprotju z razlogi, določenimi v 40. členu Zakona o nepravdne postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj je postopek potekal izključno v interesu predlagateljice, ki je bila napotena na sodni postopek po pozivu GURS. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Povzetek odgovora na pritožbo

11Predlagateljica je po svojih pooblaščencih odgovorila na pritožbo. Predlagala je zavrnitev pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Treba je upoštevati, da je sodišče ugotovilo takšno posestno stanje vsaj od leta 1994 dalje in da je obstajalo tako posestno stanje kot danes. Pritožnika ne trdita, da naj bi se to stanje spremenilo po letu 1994. Treba je upoštevati, da je bil mejaš v letu 1994 D. C. Nasprotna udeleženca nista trdila, da D. C. ni vedel za posestno stanje, nasprotno sta trdila, da je vedel zanj. Vedenje pravnega prednika nasprotnih udeležencev je treba šteti za vedenje obeh nasprotni udeležencev, ker sta njegova univerzalna pravna naslednika in sta vstopila v njegov pravni položaj in s tem prevzela tudi priznanje posestnega stanja. Glede na trditve predlagateljice, da je takšno stanje v naravi prisotno več kot 20 let, je trditveno in dokazno breme na nasprotnemu udeležencu, da prepričljivo pojasni, zakaj tega ni vedel in ni mogel vedeti. Ne more zadostovati gola izjava nasprotne udeleženke na zaslišanju, da nikoli ni prišla na parcelo, ker ni imela časa. Nerazumljivi so napadi na ugotovitev sodišča, da sta oba nasprotna udeleženca tudi sama vedela za posestno stanje. Njuno nasprotovanje je nerazumljivo, ker tudi sama nista vložila napora v zatrjevanje in dokazovanje te nevednosti nasprotne udeleženke. Njune navedbe so se pretežno osredotočale na to, da naj bi bilo vsem udeležencem znano, da obstoječa meja v naravi odstopa od katastrske meje. Oba sta celo navajala, da naj bi bila drugačna dokončna meja (kot je meja v naravi) že prej določena v sodnem postopku, ki ga je začel njun oče in v ta namen prilagala listine iz sodnega spisa. Predlagateljica se sklicuje na točko VII/5 odgovora na predlog za določitev meje.

12Iz izpovedbe nasprotne udeleženke ne izhaja, da za stanje meje v naravi ni vedela. Tega namreč ni povedala. Povedala je, da se meje ne spomni, ker je dolgo ni bilo. Nerazumen je zaključek, da bi lahko nevedenje drugega solastnika sploh omogočalo sklep, da mirna posest ni izkazana. Še posebej, če je ta posest trajala več kot 20 let. Nasprotna udeleženca si napačno razlagata pojem zadnje mirne posesti, očitno v smislu, da bi morala vedeti tudi za odstopanje od katastrske meje. Njun pristop je nerazumljiv. Pretežni napor na prvi stopnji sta vložila v smeri dokazovanja, da naj bi vsi vedeli za odstopanje od katastrske meje in s tem izpodbijala dobro vero predlagateljice. Sedaj pa v pritožbi trdita, da nista vedela in niti nista mogla vedeti za katastrsko mejo in mejo v naravi. B. B. je izpovedala, da je prodala parcelo z enakimi mejami v naravi, kot jih imajo parcele danes. Ni razloga, zakaj bi o tem dejstvu izpovedovala neresnično. Potrdila ga je tudi G. G., ki je bila zainteresirana za nakup. Vse okoliščine kažejo, da je do premika mej prišlo še v dogovoru med B. B. in prednikom nasprotnih udeležencev.

13Iz listin, ki jih prilagata pritožnika, ne izhaja, da bi bila meja zamejničena po katastrski meji v letu 1994. Na prvem ogledu na kraju je celo zabeleženo, da se meja določi, kot jo je pokazala pravna prednica B. B. Očitno se tako zamejničenje v katastru nikoli ni izvedlo, saj meja ni bila dokončno določena. Iz drugega zapisnika, na katerega se sklicujejo udeleženci, kjer je podpisana predlagateljica, pa iz zapisnika jasno izhaja, da se meja ni določala, temveč je šlo zgolj za parcelacijo (delitev) parcele B. B. Ta delitev se je izvedla, ker je B. B. prodajo predlagateljici izvedla v dveh korakih. Vendar ta delitev ne pove ničesar o katastrskih mejah, še manj o mejah v naravi. Zlonamerne in neresnične so navedbe, da naj bi predlagateljica zavajala udeležence, da bo odkupila njihovo zemljišče. Ponudbo za mirno rešitev spora je res podala, vendar šele po izvedbi geodetskih meritev, ko je ugotovila, da meje v naravi niso skladne z mejami, ki jih zahtevajo nasprotni udeleženci. Ponudbe je podala na predlog pooblaščenca, da bi se izognila dolgotrajnemu postopku. Nasprotna udeleženca sta za svoje kmetijsko zemljišče zahtevala povsem nerealno ceno 300,00 EUR/m². Nasprotna udeleženca se očitno ne zavedata, da so njune trditve v nasprotju z njuno osnovno pritožbeno tezo. Če namreč drži, da jim je predlagateljica ponujala odkup njunega dela parcele, potem sta vedela tako za meje v naravi, kot tudi za odmik od katastrskih mej. Predlagateljica sicer še enkrat pojasnjuje, da se do leta 2014, do geodetskega postopka, nikoli z nasprotnima udeležencema ni pogovarjala o odkupu, tega tudi nista podprla z nobenim dokazom. Tudi če bi se odločalo na podlagi kriterija močnejše pravice, bi predlagateljica zagotovo dokazala njeno dobro vero in s tem močnejšo pravico. Kupila je zemljišče v enakem obsegu kot je danes in nihče 20 let ni nasprotoval takšni uporabi zemljišča. Vendar do odločanja na podlagi močnejše pravice ni prišlo. Pri tem mora znova izpostaviti, da je postopek začela z namenom dokazati močnejšo pravico, vendar sta bila nasprotna udeleženca tista, ki sta temu nasprotovala. To sta storila z izrecno izjavo na prvem naroku. Ker je bila večina dokazov že izvedenih le v smeri zadnje mirne posesti, je predlagateljica v interesu smotrnosti, da se vsaj ta postopek čim prej zaključi, vztrajala, da se odloči po tem kriteriju. Pritrjuje odločitvi o stroških.

Odločitev o pritožbi

14Pritožba ni utemeljena.

15Ta nepravdni postopek se je začel že leta 2015. Predlagateljica je v predlogu zatrjevala močnejšo pravico na spornem mejnem prostoru. Trdila je, da ga je imela v dobroverni posesti od leta 1994, ko je od B. B. kupila parcelo 776/1, na kateri stoji hiša. Od takrat je skupaj z B. B. uporabljala tudi parcelo 776/2, ki jo je kupila v letu 1999. Prodajalka ji je leta 1994 ob nakupu pokazala celotno parcelo (776/1 in 776/2) vključno z mejami, ki so bile tedaj v naravi enake kot danes. Zatrjevala je tudi zadnjo mirno posest na spornem mejnem prostoru. Nasprotna udeleženca sta v odgovoru na predlog nasprotovala dobri veri predlagateljice, trdila sta, da spornega prostora ni imela v posesti oziroma je določene dele uporabljala s prevaro, v zadnjih 7-8 letih pa se je začela samovoljno širiti na zahodni in južni strani. Ureditvi meje na podlagi močnejše pravice sta z izjavo, podano na prvem naroku, nasprotovala.

16Prvostopenjsko sodišče je ugotavljalo mejo na podlagi zadnje mirne posesti. Za ugotovitev pravno pomembnih dejstev je izvedlo obsežen dokazni postopek. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo postopkovnih kršitev, ki jih v zvezi z izvajanjem in oceno dokazov zatrjuje pritožba. Sodišče se je v sklepu opredelilo do vseh ključnih navedb udeležencev in njihovih dokaznih predlogov, svoje pravne in dejanske zaključke je preverljivo obrazložilo. Sklep je obsežen, obravnavati ga je treba celovito. Pritožba ga obravnava pristransko in na ta način izkrivlja njegovo vsebino. Zatrjevano nasprotje v razlogih ni podano. Sodišče je pojasnilo, zakaj šteje, da je bilo nasprotni udeleženki posestno stanje znano, zato si ne prihaja v nasprotje s predhodnim zaključkom, da morajo o zadnjem posestnem stanju vedeti vsi mejaši. Očitki o kršitvah ZPP in kršitvah Ustave so brez podlage v sklepu in spisovnem gradivu.

17Pritožnika vztrajata, - da je bila predlagateljica nedobroverna; - da si je protipravno prilastila sporno zemljišče; - da nasprotna udeleženka za tako stanje sploh ni vedela, ker živi v tujini; - da tudi nasprotni udeleženec ni bil v celoti seznanjen s posestnim stanjem (da je bil seznanjen le s posestnim stanjem pri vhodu-na severozahodu, ne pa na južnem delu) in da je bil glede meje, kjer je porton, zaveden (predlagateljica naj bi ga zavajala, da bo plačala ta del zemljišča); - da predlagateljica ni dokazala zadnje mirne posesti.

18Pritožnika neuspešno grajata dejansko stanje in materialnopravno odločitev. Dokazne zaključke sodišča grajata mimo njegovih razlogov. Sodišče ni le povzelo izpovedb posameznih prič in udeležencev, jih je tudi skrbno ocenilo. To izhaja iz obsežne obrazložitve sklepa. Zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Dokazna ocena sklepa je v skladu z metodološkimi napotki, ki jih daje 8. člen ZPP. Je skrbna in notranje skladna s tem povezana obrazložitev, je celovita in življenjsko prepričljiva. Pritožnika je s ponavljanjem navedb,¹ ki jih je pretehtalo že prvostopenjsko sodišče, ignoriranjem argumentov sklepa in lastno, pristransko ter necelovito oceno dokazov, nista uspela omajati. Izpostavljata le določene svoje dokaze in jih ne primerjata z ostalimi. Prič, na katere je sodišče oprlo odločitev, sploh ne omenjata. Zaključka sklepa, da je predlagateljica več let uporabljala svojo nepremičnino v obsegu, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in da sta nasprotna udeleženca za to stanje vedela in ga tolerirala, nista uspela izpodbiti. Niti pritožbenega sodišča nista prepričala, da se je zadnja mirna posest udeležencev skladala s katastrsko mejo.

19Sodišče ni prezrlo navedb, ki se nanašajo na mejni ugotovitveni postopek in parcelacijo prej enotne parcele številka 776. Sklep ima o tem prepričljive razloge, zoper katere pritožba nima protiargumentov. Prepričljiv je tudi zaključek, da predlagateljica vse od nakupa dalje uživa sporno zemljišče v takem obsegu kot danes. Oprt ni le na izpovedbo predlagateljice in prodajalke B. B., temveč tudi na druge dokaze, ki jih pritožba ignorira (na primer na izpovedbo priče G. G., ki si je spomladi leta 1994 ogledovala parcelo predlagateljice za nakup in je izpovedala, da ji je prodajalka ga. B. B. pokazala obseg te parcele in je priča ta obseg opisala). Zemljišče predlagateljice od zemljišč nasprotnih udeležencev razmejuje porton, živa meja in kamnita škarpa, na njem je tlakovano dvorišče, rezervoarja za deževnico in za plin. Posestno stanje je tako, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Nasprotna udeleženca nista vzbudila dvoma niti v pravilnost zaključkov, da je bila ta posest mirna do leta 2014. Nista izkazala, da sta bila s predlagateljico v sporu glede meje, da sta meji nasprotovala, da je nista upoštevala ali spoštovala. Zaključki sklepa v zvezi s tem so prepričljivi. Na drugi strani pritožba ne ponudi prepričljivih argumentov za drugačno odločitev.

20Predlagateljica je imela sporno zemljišče v dolgoletni posesti. Preden je leta 1994 kupila hišo, ga je imela v takem obsegu v posesti prodajalka B. B. Njen mejaš je bil do svoje smrti v avgustu 1994, D. C., za tem pa njegova dediča, nasprotna udeleženca. Posest je bila vidna navzven in ni izkazano, da bi bila viciozna. Ni verjetno, da mejašema ne bi bila poznana. Nasprotnemu udeležencu je bilo stanje pri portonu znano in ni verjetno, da mu ne bi bilo znano tudi v preostalem delu, nasprotna udeleženka pa je njegova sestra in tudi ni verjetno, da za to ne bi vedela. Argumenti, ki sta jih ponudila (da nasprotna udeleženka živi v L. in po očetovi smrti ni hodila na parcelo, da nasprotni udeleženec živi v M. in mu ni znano stanje na južnem delu) ob upoštevanju vseh okoliščin tega primera niso prepričljivi in tudi sicer nimajo teže, ki jim jih pripisuje pritožba. Pritožba neuspešno ponavlja navedbe, da je predlagateljica zavajala nasprotnega udeleženca, da bo kupila del zemljišča (pri portonu). Teh trditev, ki jih je predlagateljica takoj argumentirano prerekala, nasprotna udeleženca nista uspela dokazati. Za ugotavljanje meje po kriteriju zadnje mirne posesti se ne zahteva dodatna kvalifikacija posesti. Pritožbene trditve, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje so pravno nepomembne.

21Pritožba neutemeljeno napada tudi odločitev o stroških postopka. Stroške v postopku za ureditev meje je urejal 139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)², ki ga je sodišče pri odločanju o skupnih stroških postopka pravilno uporabilo. Odločitev o obrestih od stroškov je v skladu z ustaljeno sodno prakso in načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji Vrhovnega sodišča 13.12.2006.

22V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

23Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

¹ Glede - navedb o prilastitvi posameznih delov nepremičnin, - navedb, ki se nanašajo na vedenje nasprotnih udeležencev o tem, katere dele njunih parcel uporablja predlagateljica, - o tem da ni pogojev za ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti, - o tem česa ni mogoče šteti za zadnjo mirno posest, - glede zapisnikov z dne 5.8.1994 in 11.8.1994, - o tem, da so bili predlagateljici znani mejniki parcele 776, - o sprenevedanju predlagateljice, ki ni nameravala ničesar plačati, - o tem, kaj je mogoče šteti za zadnjo mirno posest, - o tem, da dejansko meje parcele, last prvih dveh nasprotnih udeležencev v naravi niso bile nikoli spreminjane, - o tem, da je pravni prednik nasprotoval spremembi mej (navedbe iz pripravljalne vloge nasprotnih udeležencev z dne 3.9.2019 na listovni št. 392 - 398).
² Ta zakon se uporablja na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1.